Z vitrino z mečem iz 11. stoletja, ki so ga našli v Ljubljanici, se začne sprehod obiskovalcev po razstavi z naslovom Srednjeveška Ljubljana, ki je od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. »Meč simbolizira križ in orožje, zaznamuje pa tudi fevdalni odnos in gospodo v našem prostoru,« ob vitrini pripoveduje kustos za srednji vek v muzeju in avtor razstave Srednjeveška Ljubljana Martin Horvat.
Čeprav srednjemu veku številni pripisujejo pridevnik temačni, se nova razstava tokrat osredotoča na svetle plati življenja v srednjeveški Ljubljani, avtor pa ob tem v ospredje postavlja nova odkritja z nedavnih arheoloških raziskav, ki premikajo mejnike v zgodovinopisju slovenske prestolnice.
Na ogled najstarejši ostanki mesta
Med letoma 1112 in 1125 je plemeniti Rudolf iz Tarcenta podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Dokument, ki priča o tem, velja za prvo pisno omembo Ljubljane, medtem ko je mesto pravice dobilo sto let pozneje. A nedavne arheološke raziskave so začetke srednjeveške Ljubljane pomaknile v čas okoli leta 1000.
»Prvič so razstavljene najdbe z arheoloških raziskav na Stritarjevi, Krojaški ter Mačkovi ulici. Tam najdeni dobro ohranjeni leseni tramovi ter lesena posoda, datirana v leto 990, so najstarejši do danes odkriti ostanki mesta, ki je po izumrtju Emone zraslo na dobro zavarovanem predelu med desnim bregom Ljubljanice in grajskim gričem. S temi arheološkimi najdbami se začetek urbanizacije srednjeveške Ljubljane pomika v začetek 11. stoletja,« navajajo v muzeju.
Horvat ob tem pojasnjuje, da se je srednjeveško mesto hitro razvijalo. Zaradi sestave tal so se denimo dobro ohranili občutljivi usnjeni materiali, kot so podplati čevljev, ki so jih našli na Krojaški ulici. »Najdbe kažejo, da je bila tam prava čevljarska delavnica, čevljarsko-usnjarska obrt srednjeveške Ljubljane pa eden prvih dobro razvitih poklicev,« pravi Horvat in dodaja, da je imelo mesto tudi kovnico, kar je za tisto obdobje pomenilo nadstandard.
Skrivnostni vitez v svili
Tla nekaterih razstavnih prostorov prekriva posnetek današnje Ljubljane iz ptičje perspektive, na katerem so označena vsa nedavna pomembna arheološka najdišča v mestu. Svetleča črta označuje meje srednjeveškega mestnega obzidja. Obiskovalci se tako na začetku »ustavijo« na Njegoševi cesti, ki je pod cestiščem skrivala grobišče s skoraj 900 grobovi. Na velikem delu grobišča iz devetega do enajstega stoletja so arheologi odkrili skoraj dvesto slovanskih grobov z dobro ohranjenimi skeleti, preostale grobove so strokovnjaki umestili v obdobje od 12. do 18. stoletja.
Eden od grobov, ki so jih arheologi odkrili pri cerkvi svetega Petra na Njegoševi cesti, je še posebno vzbudil njihovo pozornost, zaradi nenavadne zgodbe pa je »vitez iz Njegoševe« dobil poseben prostor tudi na razstavi. V vitrini so tako na ogled bolj ali manj nenavadni predmeti, ki so jih našli v grobu iz šestnajstega stoletja: zlatnik, s katerim bi lahko v tistem času lastnik kupil konja, pozlačene ostroge in ostanki svilene obleke s všitim kovinskim prepletom iz tankih niti, ovitih v pozlačeno srebrno pločevino.
»Njegova identiteta za zdaj ni znana, vemo pa, da je šlo za moškega visokega stanu, ki je verjetno sodeloval pri bojih proti turškim vpadom. Ob smrti je imel od 30 do 34 let, kar je za obdobje, v katerem je bila povprečna življenjska doba 45 let, nizka starost,« pove Horvat in poudari, da pokojnik ni umrl v boju. »Raziskave so pokazale, da je imel težave z zobmi. Kronična vnetja niso prizadela le ustne votline, temveč tudi druge dele telesa, denimo nožne kosti, kar bi lahko bilo zanj usodno,« pojasni Horvat, ki za zaključek razstave ni izbral odkritja Amerike, s katerim se srednji vek konča v šolskih učbenikih, temveč 95 tez Martina Lutra, s čimer se je pred natančno petsto leti začela reformacija.
