Natančno štiri desetletja so minila od prvega zapisa imena srebrna radgonska penina, do katerega so v Gornji Radgoni prišli 14. novembra 1977, njena žlahtnejša sestra, zlata radgonska penina, pa je ime dobila že teden dni pozneje. V Radgonskih goricah, ki so najstarejši pridelovalec penin v Sloveniji, so, preden so skovali besedo penina, penečemu vinu namreč prej pogovorno rekli kar šampanjec, na etiketi pa so ga opisali kot peneče vino.
Jugoslovanski tržniki, ki so peneča vina konec 70. let morali spraviti na nove trge in zato najti ime, ki bi šlo prijetneje v uho, so imeli srečo. Na oddelku prodaje se je pred štirimi desetletji znašla kopija članka iz Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic z datumom 10. december 1853, v katerem je neznani avtor hvalil Kleinošekovo-radgonsko peneče se vino in ga opisal kot štajersko penino. Beseda penina, ki je pozneje postala generično ime za peneča vina v Sloveniji in prišla tudi v slovensko besedišče ter zakonodajo, je tako navdušila enologa Radgonskih goric Lojzeta Filipiča, da so svojo penino kmalu dobili tudi v Radgonskih goricah – zlato in srebrno.
Zlata in srebrna kot simbola žlahtnosti
»Čeprav je bil izraz skovan pred dobrim stoletjem, popolnoma zajame bistvo našega izdelka. Radgonska, saj prihaja iz Gornje Radgone in so se že v preteklosti poigravali s poimenovanji Radgona in različnimi pridevki (Radgona Cuvee, Radgona Excellent ipd.). Ter zlata in srebrna kot simbola žlahtnosti in sinonima najboljšega in najkakovostnejšega. Zlata in srebrna radgonska penina,« danes pravijo v Radgonskih goricah, kjer na leto napolnijo približno 1,1 milijona steklenic srebrne radgonske penine in okoli 250.000 zlate. Od tega kar 25 do 30 odstotkov vse pridelave poide v decembru, saj je radgonska penina, sploh srebrna, tudi najpogostejša penina, s katero Slovenci nazdravljamo novemu letu. »Kadar govorimo o kategoriji vina oziroma penine, ima radgonska penina zagotovo velik pomen. Radgonske gorice smo najstarejši pridelovalec penin v Sloveniji, s tradicijo od leta 1852. Slovenskim penečim vinom smo tako ali drugače podelili naziv penina,« ob tem pravi Andreja Novak iz Radgonskih goric, kjer so, kot dodaja, s penino neločljivo povezani.
