V postopku po posebnem zakonu lex Agrokor je približno 5700 upnikov skupaj prijavilo več kot 12.000 terjatev, največ proti Konzumu in Tisku. Skupaj je bilo prijavljenih za 57,7 milijarde kun terjatev (7,65 milijarde evrov), od katerih jih je trgovsko sodišče v Zagrebu priznalo 5,46 milijarde evrov. Kot je pojasnil izredni pooblaščenec hrvaške vlade za Agrokor Ante Ramljak, bi bile nekatere terjatve v prihodnje lahko še priznane, če bodo za to ustvarjeni pogoji.
Ruski banki Sberbank prerekali terjatve
Največ prijavljenih terjatev, za 1,1 milijarde evrov, je bilo zavrnjenih ruski državni banki Sberbank, največji posamični upnici Agrokorja. Za ta korak se je Ramljak odločil, ker je Sberbank proti Agrokorju vložila številne tožbe za izterjavo svojih terjatev, med drugim na londonskem arbitražnem sodišču. A kot je na včerajšnji tiskovni konferenci v uvodu poudaril Ramljak, je sodišče v Londonu priznalo lex Agrokor, kar pomeni, da v Veliki Britaniji zoper Agrokor ne bo mogoče več vlagati tožb. Ob tem je dodal, da se je zjutraj pogovarjal s predstavniki Sberbank in da je njeno sprejetje kompromisnega predloga še vedno možno. Po tem predlogu naj bi Sberbank od svojih terjatev iztržila več, kot bi z izvršbami v Srbiji, BiH, Črni gori in Sloveniji, saj celotno Agrokorjevo premoženje v teh državah ne presega 115 milijonov evrov. Iz Sberbank so včeraj sporočili, da se bodo zaradi prerekanih terjatev pritožili na zagrebško trgovsko sodišče.
Med upniki Skupine Mercator so tudi številne slovenske družbe. Medtem ko slovenskemu Mercatorju Skupina Agrokor dolguje okoli osem milijonov evrov, obsega dolg do hrvaške hčerinske družbe Mercator – H približno 35 milijonov evrov. Te obveznosti izhajajo iz neplačanih najemnin na Hrvaškem za Mercatorjeve poslovne centre. Ko je Agrokor leta 2014 prevzel Mercator, je ta na Hrvaškem ohranil le še nepremičninsko dejavnost, njegove prodajalne pa so se, tako kot v BiH, preimenovale v Konzum.
Iz vrst dobaviteljev je največji upnik Agrokorja podjetje Rastoder, lastnik več kot petih milijonov terjatev. Tik preden je Agrokor leta 2014 prevzel Mercator, je Rastoder sklenil pogodbo s Skupino Agrokor o dobavi banan v vrednosti od 70 do 100 milijonov evrov na leto. Okoli tri milijone evrov terjatev ima v lasti družba Don Don. Ta je od Mercatorja leta 2015 odkupila Pekarno Grosuplje. Sledi Perutnina Ptuj. Do konca leta 2009 je bil njen 3,6-odstotni lastnik Konzum, Perutnina Ptuj pa je bila tudi ena od redkih slovenskih družb, katerih izdelkov Konzum pred desetletjem ni umaknil s svojih polic.
Agrokor največji evropski sanacijski proces
Po izračunu dolgov bo sledila priprava dogovora o poplačilu terjatev. Kolikšnemu deležu se bodo morali upniki odpovedati, še ni znano, pred dnevi pa je Ramljak povedal, da v povprečju od 60 do 70 odstotkom, odvisno od vrste terjatev. Da bo poravnava uspela, bosta morali zanjo glasovati najmanj dve tretjini lastnikov vseh terjatev. Pri tem glasovalne pravice ne bodo imeli lastniki 5,46 milijarde priznanih terjatev, temveč le lastniki nekaj manj kot treh milijard evrov terjatev. Razlog za to je v tem, ker glasovalnih pravic ne bodo imele z Agrokorjem povezane družbe, kot je Mercator.
Po pojasnilih Anteja Ramljaka je Agrokor v tem trenutku največji sanacijski proces v Evropi. V njem sodeluje več kot 140 različnih svetovalcev. Njihovi stroški bodo obsegali od 58 do 69 milijonov evrov, odvisno od tega, koliko časa bo trajal postopek. Za svoje delo Ramljak prejema skoraj 16.000 evrov bruto plače oziroma 9470 evrov neto.
