Gospodarska kriza z visoko inflacijo in visoko stopnjo brezposelnosti (stagflacija) v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je prekinila prevladujočo ekonomsko doktrino, da sta za gospodarsko rast z nizko stopnjo brezposelnosti potrebna ekspanzivna denarna in fiskalna politika. Denarna politika naj bi monetizirala fiskalne primanjkljaje, ki naj bi spodbujali domače povpraševanje. Z naftno krizo se je takšna politika zlomila, saj so stroški plač še naraščali, širitev ponudbe izdelkov in storitev pa se je zaradi velike rasti stroškov energentov ustavila. Sočasno sta se pojavili visoka inflacija in brezposelnost. Ukrepi za znižanje inflacije so bili zelo dragi, saj so morale centralne banke uporabiti čezmerno restriktivne ukrepe (veliko zvišanje obrestnih mer), da bi ustavile velika inflacijska pričakovanja zaradi zastale gospodarske rasti.
Na podlagi takšne izkušnje se je razvila teorija o neodvisnosti centralnih bank od političnega vpliva vlad na vodenje denarne politike. Centralne banke so postopoma...