Občina Ankaran je za zaščito svojega okolja in slovenskega morja konec oktobra vložila drugo tožbo proti Italiji. Povod zanjo je okoljevarstveno soglasje za podvodni plinovod med Trstom, Gradežem in Vilešem, ki sta ga junija izdali italijansko ministrstvo za varstvo okolja in morja ter ministrstvo za kulturo in turizem. Plinovod je sestavni del gradnje plinskega terminala v Žavljah pri Trstu, vendar ga investitorji vodijo kot ločen projekt, s čimer so se izognili zahtevi, da bi pri presoji vpliva na okolje morali upoštevati mnenje Slovenije in občin na obeh straneh meje. Nekateri so prepričani, da so Italijani s tem manevrom poskusili terminal v Žavlje pripeljati skozi stranska vrata.
Načrtno izigravanje
»Menimo, da so se investitorji in ministrstvi z drobljenjem tega obsežnega projekta načrtno izognili celoviti presoji njegovih vplivov na okolje, kar je po mnenju občine Ankaran očitna kršitev evropskega prava, zaradi česar bi morala posredovati evropska komisija,« je prepričan ankaranski župan Gregor Strmčnik. Dodaja, da je zaskrbljen zaradi dolgoročnih posledic takšnega ravnanja italijanske države, italijanske sodne organe pa poziva, naj zaščitijo življenjski prostor na obeh straneh meje in soglasje razveljavijo. »Plinski terminal in plinovod pomenita visoko varnostno in okoljsko tveganje v prvi vrsti za občane Ankarana, pa tudi za slovensko morje nasploh,« pojasnjuje svojo skrb. Ker je prvi del razdrobljenega projekta (plinski terminal) okoljevarstveno soglasje že dobil, se v Ankaranu bojijo, da je s tem padla zadnja formalna ovira na poti k dokončni pridobitvi gradbenega dovoljenja.
To je druga tožba občine Ankaran proti Italiji. Prvo so vložili pred natančno letom dni, ko sta omenjeni ministrstvi potrdili okoljsko sprejemljivost plinskega terminala. Pritožbe v Rimu še niso obravnavali. »Že šest let se nič ne premakne, vsi postopki pred sodišči stojijo,« pojasnjuje odvetnik Peter Močnik, ki občini pomaga v tej tožbi. Prepričan je, da bodo postopki pred sodišči stali vse do takrat, ko bi Italija kljub nasprotovanju terminalu podelila gradbeno dovoljenje. Tedaj bi se morala zganiti tudi sodišča, saj odpor ni maloštevilen. Zoper zadnjo izdajo okoljevarstvenega soglasja za plinovod sta se denimo že pritožili tudi dežela Furlanija - Julijska krajina in italijanska občina Milje.
Država zgolj stranski podpornik
V okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green menijo, da bi se morala odzvati tudi Slovenija. Razočarani nad njeno pasivnostjo so Italijo sami zatožili evropski komisiji, prepričani, da je kršila evropsko zakonodajo in komisiji poslala lažne informacije.
Na ministrstvu za okolje in prostor so medtem že večkrat poudarili, da projekti, povezani s plinskim terminalom v Tržaškem zalivu, za Slovenijo niso sprejemljivi, toda pritožili so se do zdaj le enkrat, in sicer zoper prvo izdajo okoljevarstvenega soglasja iz leta 2009.
Tudi danes so nam sporočili, da so s tožbo Ankarana seznanjeni in jo podpirajo. »Slovenija se tožbi pridružuje kot stranski intervenient,« pojasnjujejo, a dodajajo, da izdaja okoljevarstvenih soglasij za terminal in plinovod še ne pomeni konca italijanskih notranjih postopkov za njegovo postavitev. »Prepričani smo, da bo italijanska vlada v nadaljnjih postopkih ocenila, ali gre pri terminalu dejansko za strateški energetski projekt Italije, in na podlagi tega sprejela ustrezne odločitve,« pomirjajo na ministrstvu.
