Zgodba nizozemskega »loverboya«, na katerega je konec leta 2011 opozorilo društvo Ključ, ki se ukvarja z bojem proti trgovini z ljudmi, počasi dobiva sodni epilog na ljubljanskem okrožnem sodišču. Zelo počasi, če smo natančni, saj obtoženega Stanka Rudolfa Catharino Hudalesa na sredin predobravnavni narok ni bilo, vabilo za sojenje v Ljubljani pa mu v njegovi rodni Nizozemski še niti niso vročili.
Stanko R. C. Hudales je nizozemski državljan slovenskih korenin, ki je pred leti živel v Sloveniji, društvo Ključ pa ga je označilo za »loverboya«, kar je termin za zapeljevalca, ki novači naivna dekleta in jih nato zlorabi, predvsem za prostitucijo. Na društvo se je obrnilo okoli 25 staršev ljubljanskih dijakinj, ki jih je takrat 28-letni Hudales (danes je že sredi tridesetih let) s SMS-sporočili vabil na zabave, izlete in »užitke v troje«. Gibal se je okrog srednjih šol, predvsem okoli srednje šole za oblikovanje ter walfdorske in poljanske gimnazije.
Pod drobnogled ga je vzela tudi policija; ta ni potrdila strahov društva Ključ, da gre za nekakšnega zvodniškega oglednika, ga je pa ovadila zaradi izdelave otroške pornografije oziroma natančneje kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Kot smo že poročali, so policisti po naših neuradnih podatkih sumili, da naj bi Hudales vsaj tri dekleta, s katerimi naj bi bil tudi intimen, zlorabil za izdelavo pornografskih fotografij oziroma posnetkov. Sledila je sodna preiskava, po kateri je tožilstvo v začetku leta 2015 vložilo obtožnico. Tožilka Zvonka Knavs obtožnice še ni predstavila, iz dogajanja na predobravnavnem naroku pa smo lahko razbrali, da mu tožilstvo očita zlorabo dveh mladoletnih deklet za izdelavo spornih pornografskih posnetkov.
Prednostno, a vseeno počasi
Sojenje je še povsem na začetku, čeprav je ena izmed oškodovank po svoji odvetnici Katarini Mervič že podala nadzorstveno pritožbo, zakaj se pregon Hudalesa vleče tako dolgo, in dosegla, da mora sodišče primer obravnavati prednostno.
Kot je na predobravnavnem naroku pojasnila sodnica Metka Bergant Debevec, je iz Nizozemske prispel poštni zaznamek, da Hudales vabila na začetek sojenja ne sprejme, zato sodišče tega ne more šteti za vročeno. Zaradi tega je sodišče Hudalesa iskalo tudi po drugih poteh. S policijske postaje Bled so sporočili, da obtoženega v družinskem vikendu na Gorjušah ni nihče opazil že vsaj dve leti, da tja prihajata le še njegova starša, Hudales pa si v Slovenijo menda ne upa več. Tudi medvoški policisti so ga zaman iskali na Škofjeloški cesti, kjer je bil nekaj časa podnajemnik. Lastnik stanovanja je pojasnil, da ga ni videl že od leta 2013, ko mu je Hudales dejal, da se vrača na Nizozemsko. Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da je Hudales leta 2011 zaprosil za slovensko državljanstvo, kjer je navajal svoje slovenske korenine in načrte za prihodnost. V Sloveniji je že imel odprt bančni račun, predložil pa je tudi načrte o projektnem delu za eno izmed manjših slovenskih televizijskih postaj. Kot je bilo mogoče razumeti sodničine besede, se je postopek za državljanstvo začasno ustavil prav zaradi kazenskega postopka.
Tožilstvo bo razmislilo o priporu
Pri tem, kako Hudalesa posaditi na zatožno klop, je sodišče za zdaj omejeno. Ena izmed možnosti bi lahko bila, da se zadeva v celoti odstopi nizozemskemu pravosodnemu sistemu. To bi bilo mogoče, če bi se strinjali tudi oškodovanki, vendar dekleti temu nasprotujeta.
V sredo so na sodišču sklenili, da bodo vabilo na sojenje Hudalesu poskušali vročiti po dveh poteh. Prva, ki skoraj gotovo ne bo uspešna, bo diplomatska. To predvidoma traja nekaj mesecev, obtoženi pa bi moral vabilo sam prevzeti na slovenskem veleposlaništvu. Druga, nekoliko obetavnejša rešitev je, da sodišče ob pomoči nizozemskih pravosodnih organov poskuša doseči, da tamkajšnje pristojne službe dopis slovenskega sodišča obtoženemu ustrezno vročijo.
Drugih možnosti za pospešitev sojenja sodišče za zdaj nima. Kot je pojasnila sodnica, Hudalesu grozi od šest mesecev do pet let zapora, zato mu ne more določiti zagovornika po uradni dolžnosti (to je obvezno za zagrožene zaporne kazni nad osem let). Hudales je pred tem sicer pooblastil odvetniško družbo Čeferin, ki se je tudi neuspešno pritožila zoper obtožnico. Toda ko je obtožnica postala pravnomočna, je odvetniški družbi preklical pooblastilo in je zdaj brez odvetnika. To mu gre na roko, saj bi v nasprotnem primeru odvetnik na predobravnavni narok prišel in bi lahko zadevo kljub Hudalesovi odsotnosti premaknili vsaj iz faze predobravnavnega naroka (glede na to, da se je pritožil zoper obtožnico, bi šteli, da krivde ne priznava).
Ker vabila na sodišče obtožencu še niso vročili, je sodnica pojasnila, da ostrejši ukrepi za zagotovitev njegove navzočnosti (evropski priporni nalog, mednarodna tiralica) ne pridejo v poštev, je pa o priporu začelo razmišljati tožilstvo. Tožilka Knavsova je napovedala, da bo do prihodnjič razmislila, ali lahko za Hudalesa pripor neposredno zahteva zaradi begosumnosti zgolj na podlagi njegove seznanitve z očitki.
