Zgodba jadarita in odkritja ogromnih zalog litija v Srbiji se je začela leta 2004, ko so na območju vasi Jerebice, Slatina in Draginac odkrili nenavaden mineral. Analize, ki so jih opravili znanstveniki londonskega muzeja naravne zgodovine in kanadskega narodnega raziskovalnega sveta, so kasneje potrdile, da gre za povsem nov mineral, ki ga doslej še niso našli nikjer drugje na svetu. Mineral so zato poimenovali jadarit. Pozornost svetovne javnosti je tedaj pritegnil z zabavnim podatkom, da je njegova kemična sestava skoraj identična kemični sestavi fiktivne rudnine kriptonit, kakor je predstavljena v filmu Superman se vrača iz leta 2006, znanstvenike, ki so ga odkrili, pa je ves čas zanimal predvsem zaradi vsebnosti litija in bora.
Avstralsko podjetje Rio Tinto, sicer eno največjih rudarskih podjetij na svetu, ki ima roko nad projektom izkopavanja jadarita in je vanj vložilo že prek 90 milijonov dolarjev, meni, da bi se proizvodnja litija v dolini reke Jadar lahko pričela že leta 2023. Srbski in mednarodni strokovnjaki trenutno še preučujejo vse potrebno za uspešno izvedbo projekta, vključno s preizkušanjem novih načinov pridobivanja in predelave iskane rudnine.
V srbski dolini kar milijon ton litija
Rio Tinto je medtem že zgradil pilotno tovarno, v kateri preizkušajo metodo, s katero želijo iz jadarita izločiti litijev karbonat in borovo kislino, ki je prav tako industrijsko izredno zanimiva. Čeprav bo do morebitnega zagona proizvodnje preteklo še nekaj let, v zagon pa bo potrebno vložiti zajetne količine denarja, se avstralsko podjetje nadeja, da bo investicija nadvse dobičkonosna.
V srbski dolini se po njihovih ocenah namreč nahaja okoli 136 milijonov ton jadarita, iz katerega bi znali izločiti zajetne količine borove kisline in litijevega karbonata. Po podatkih ameriške vladne agencije USGS (United States Geological Survey) se naj bi v dolini reke Jadar nahajalo kar milijon ton litija. S takšnimi zalogami bi Srbija znala biti z litijem najbogatejša država v Evropi in ena od držav z največjimi rezervami litija na svetu. Po podatkih USGS je trenutno na svetu okoli 14 milijonov ton rezerv litija. Največje rezerve trenutno premore Čile s 7,5 milijoni ton, sledita pa Kitajska (3,2 milijona ton) in Argentina (2 milijona ton). Skupne količine elementa na Zemlji so sicer nekajkrat večje, a so zaradi stroškov izkopavanja in drugih podobnih razlogov izključene iz vsote rezerv.
Ne le rudarjenje, tudi izdelava končnega izdelka?
Še bolj kot sama količina litija v Srbiji, pa mora v projekt vpletene navduševati rast cene litija v preteklih letih. Element, ki sestavlja vsega 0,0007 odstotkov zemeljske skorje in je ključnega pomena za izdelavo baterij, ki poganjajo naše pametne telefone in druge prenosne naprave ter vse bolj tudi za električne avtomobile, na trgu trenutno stane okoli 9000 dolarjev za tono. Leta 2004, ko so odkrili zaloge litija v dolini reke Jadar, je cena tone litijevega karbonata znašala »vsega« 1720 dolarjev. Njegova cena je samo od leta 2015 poskočila za 47 odstotkov, zaradi vse večjih potreb po baterijah v avtomobilski industriji, pa bi se znala v prihodnje še krepko povzpeti.
Čeprav se po trenutnih ocenah vrednosti v bližini srbskega mesta Loznica nahaja za skoraj 10 milijard dolarjev rude, srbske lokalne in državne oblasti ne želijo, da bi v dolini ostalo zgolj pri rudarjenju. Na meji z BiH si želijo tudi industrijske obrate za predelavo litija v končne izdelke, s čimer bi še bolj oplemenitili podzemni zaklad in še povečali finančne koristi za območje. Bodo pa pri tem imeli hudo konkurenco, saj imajo podobne načrte tudi druge države. Največji svetovni uvozniki litija so sicer Japonska, Južna Koreja in Kitajska, kjer se trenutno proizvede tudi največ baterij.
