Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je popustil protestnikom, ki so že dvakrat ob koncu tedna blokirali ceste po državi, ker nasprotujejo dvema zakonoma in multinacionalki Rio Tinto, ki načrtuje odprtje rudnika litija na zahodu Srbije. Jutri bodo poslanci razpravljali o spremembah spornega zakona o referendumu, ki ga je Vučić sicer že podpisal in zato že velja. Sporen za protestnike je predvsem zato, ker mora po njem za predložitev zahteve za referendum vsak od najmanj 40.000 podpisanih plačati takso, tak strošek pa si združenje civilne družbe težko privošči.
Poleg tega je vlada iz skupščinskega postopka umaknila predlog zakona o razlastitvi. Pri njem je še nedavno vztrajal Vučić, zdaj pa predlaga šestmesečno javno razpravo in najširše soglasje družbe. Proti novemu zakonu, ki v primeru javnega interesa pospešuje postopek razlastitve lastnine z devetdesetih na vsega nekaj dni in ki tak javni interes razširja tudi na potrebe tujih investitorjev, so nastopili med drugimi Odvetniška zbornica Srbije in znani srbski pravniki.
V soboto namesto protestov praznovanje?
Z zahtevo, da se ta dva zakona razveljavi, so konec novembra in v začetku decembra ob koncu tedna protestniki blokirali ceste v Beogradu in drugih srbskih mestih. Prišlo je tudi do spopadov z zagovorniki vlade in obeh zakonov. Organizatorji protestov menijo, da sta zakona spisana v korist zasebnih investitorjev in v škodo državljanov oziroma razlaščencev.
Savo Manojlović iz gibanja Pojdi in spremeni, ki je vodil proteste, je izjavil, da bodo, če bodo oblasti do petka izpolnile zahteve državljanov, v soboto namesto cestnih blokad po mestnih trgih zaradi te zmage civilne družbe organizirali praznovanja. Nekateri bolj radikalni okoljevarstveniki pa menijo, da bo Rio Tinto »še naprej lahko počel, kar ga je volja«, zato pozivajo državljane, naj vztrajajo pri protestnih blokadah konec tedna.
Dve milijardi evrov za izkopavanje litija
Protesti proti zakonoma so se začeli, ker lokalna združenja državljanov, ekološke organizacije in del strokovne javnosti nasprotujejo načrtu britansko-avstralske multinacionalke o odprtju rudnika litija na zahodu države, ker bi po njihovem lahko imel negativne posledice za zdravje ljudi in okolje. Prepričani so še, da sta omenjena zakona namenjena tudi temu projektu, kar vlada in predsednik Vučić ves čas zanikata.
Srbija sicer še ni podpisala sporazuma z Rio Tintom glede rudnika. Premierka Ana Brnabić je novembra dejala, da ima multinacionalka že v lasti vse zemljišče, ki ga je potrebovala, in da zato nove razlastitve za odprtje rudnika niso potrebne. V Rio Tintu, ki namerava investirati dve milijardi evrov, obljubljajo, da bodo spoštovali vse predpise, ki veljajo v Srbiji, in »najvišje ekološke standarde«. Litij je zelo dragocena in iskana kovina, nujna za baterije električnih avtomobilov.
Ponosen, ker ni bilo podob, kakršne prihajajo z zahoda
Vučić je zdaj, ko je popustil protestnikom, na televiziji dejal, da je to storil, ker hoče biti predsednik vseh državljanov in jih poslušati. Glede cestnih blokad, ki so jih organizirali, meni, da so naredile državi veliko škodo. Ponosen pa je na Srbijo, »ki ni uporabila vodnih topov, oklepnih vozil, ni zapirala in maltretirala ljudi, kot to počnejo v vseh zahodnih demokracijah«. Tako »ni bilo podob, kakršne prihajajo iz najbolj demokratičnih držav na svetu«, oblast pa je zasedbo avtocest »pospremila s tišino«, čeprav gre za protizakonito početje, je dejal.
Zakona o razlastitvah in referendumu je umaknil zato, ker hoče upoštevati zahteve državljanov in ker želi, da avtoceste ne bodo spet blokirane, je rekel in poudaril, da je zanj pomembno, da ljudje z območja rudnika mirno spijo. Vučićevo popuščanje in obzirnost pa je najbrž treba povezati z dejstvom, da je do parlamentarnih in predsedniških volitev manj kot štiri mesece.
