Danes je na zatožno klop prvič sedel upokojeni zasavski zdravnik Franc Grošelj, ki naj bi pacientom pred leti predpisoval enormne količine psihoaktivnih zdravil, apaurinov, helexov, xanaxov, lexaurinov, sanvalov in dormicumov. »Ne priznam,« je 75-letnik povedal sodnici Barbari Črešnar Debeljak glede očitkov iz obtožnice. Pozneje je poudaril, da je šlo za odvisnike in da bi bilo z njegovim načinom njihovega zdravljenja mogoče preprečiti večino deliktov v družbi. Po koncu predobravnavnega naroka pa je pred novinarji razložil, da bi vse, kar mu očitajo, ponovil. Količina predpisanih zdravil je bila po njegovem primerna stanju pacientov. »Odvisniki potrebujejo veliko višje odmerke od običajnih, tudi desetkratne,« je izjavil.
Za osebno rabo in preprodajo
Zagorskega zdravnika, ustanovitelja podjetja Vitasan, so organi pregona vzeli pod drobnogled konec leta 2013. Ugotovili so, da na trg na podlagi belih receptov prihajajo psihoaktivna zdravila in da je pod recepte vedno podpisan isti zdravnik. Januarja 2014 so policisti nekemu osumljencu zasegli 320 takšnih tablet, drugemu pa 190 – recepte zanje je napisal Grošelj. Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije so zaprosili za analizo izdaje belih receptov na državni ravni. Izkazalo se je, da jih Grošelj napiše precej več, kot je povprečje v državi. Tako so leta 2013 na zdravnika prišli štirje beli recepti, Grošelj pa jih je izdal kar 993. Samo enemu pacientu je v letih od 2012 do 2014 predpisal več kot 34.000 tablet oziroma kar 40 na dan. Povprečje pri drugih pacientih je bilo od 20 do 25 na dan.
Ker so se dokopali do utemeljenega suma, da so pacienti zdravila prodajali naprej, so se zaradi tega v obtožnici znašli tudi Mersad Smajlović, Rosana Medija Cukjati in njen sin Jernej. Cukjatijeva sta preprodajo psihoaktivnih zdravil danes zanikala. Zagovornik Marko Ravnik je predlagal, naj izvedenec ugotovi, ali je bila Cukjatijeva takrat zasvojena, tožilka Katarina Bergant pa pridala, naj potem oceni, koliko benzodiazepinov je zaradi svojega stanja potrebovala in ali je tolikšno količino, kot jo je predpisal Grošelj, sploh lahko zaužila. »Šlo je za skoraj 19.000 tablet,« je opozorila, na kar je odvetnik pripomnil, da gre »za samo 17 tablet na dan«.
Smajlovića na sodišče ni bilo, po nepreverjenih podatkih naj bi že nekaj časa bival v Bosni. Zagovornik Matevž Jarc je pojasnil, da z njim nima stika, naj bi bil pa v postopku odvzema opravilne sposobnosti.
Petindvajset vbodov
Grošelj, ki so ga sprva sumili tudi tega, da je s predpisovanjem receptov dobro služil, a je ta očitek zdaj v obtožnici izpuščen, je danes opozoril na nesrečo, ki se mu je zgodila leta 1978. V zdravstvenem domu ga je psihiatrični bolnik napadel z nožem. Hudo ranjen je stekel na ulico, a ga je pacient lovil tudi tam in tudi znova zabodel. »Bil sem 'zaklan', imel sem 25 vbodov v telo … To je zagotovo vplivalo na moje ravnanje s pacienti in predpisovanje tablet,« je dejal. Zagovornik Igor Grošelj je predlagal izvedenca kliničnega psihologa, ki naj bi ocenil vpliv tega napada na njegovo poznejše ravnanje. Predlagal je tudi izvedenca družinske medicine, ki bi pregledal kartoteke pacientov in predpisana zdravila ter ocenil, »ali je bilo kaj narobe«. Kot je dejal, naj sodišče prebere tudi mnenje psihiatra dr. Vanje F. Rejca v podobni sodni zadevi, ko je ocenil, da so pacienti tako velike količine tablet zaužili sami in da bi bili življenjsko ogroženi, če bi jim zdravila odtegnili. Predlagal je tudi preučitev mnenja dr. Mirana Brvarja iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, ki naj bi bilo v prid predpisovanju velikih odmerkov zdravil. Kdaj se bo začelo sojenje, še ni znano.
