Njegove odlike so takojšnja in enakomerna toplota, zanesljivost dobave, ugoden vpliv na okolje in najvišji dolgoročni prihranki.
Daleč največji prihranki
Uporaba zemeljskega plina v 20 letih obratovanja ogrevalnega sistema zagotavlja daleč največje prihranke v primerjavi z ostalimi energenti. To je v študiji potrdil Boris Vidrih s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Po njegovem izračunu ima hiša energijskega razreda E (bolj potratna hiša velikosti 180 m2), ki za ogrevanje uporablja kotel na zemeljski plin, za 23 odstotkov višje prihranke, kot če bi uporabljala lesno biomaso. V primerjavi s toplotno črpalko zrak-voda so prihranki pri plinskem kotlu še večji in dosegajo 30 odstotkov. Povedano drugače – za energijsko hišo razreda E prihranki v 20 letih obratovanja ogrevalnega sistema znašajo prek 18.000 evrov.
Okolju prijazen energent
V Sloveniji k slabi kakovosti zraka in posledično preveliki koncentraciji prašnih delcev v času ogrevalne sezone v največji meri pripomorejo individualna kurišča in promet. Odličen ukrep za reševanje tovrstne problematike je prav zemeljski plin, ki škodljivih prašnih delcev praktično ne povzroča. Plinovodno omrežje pri nas je energijsko učinkovito in dobro razvito, za kar imajo največ zaslug člani GIZ za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP). »Omrežje v skupni dolžini prek 4600 kilometrov smo zgradili prav tam, kjer so območja z veliko poseljenostjo in posledično onesnaženim zrakom,« pravi Urban Odar, direktor GIZ DZP.
Za znižanje porabe nafte v prometu
Poleg tega je uporaba stisnjenega zemeljskega plina (SZP) kot alternativnega goriva eden najučinkovitejših načinov za znižanje porabe nafte v prometu. V določenih segmentih prometa, denimo pri (pri)mestnih avtobusih, SZP predstavlja edino realno alternativo nafti. Ključnega pomena za njegov razvoj je nadaljnje širjenje obstoječe infrastrukture polnilnih mest, za kar bodo v GIZ DZP spodbujali tudi odločevalce.
Več na www.zemeljski-plin.si
