Ne vem, kdo je zapisal misel, da so spalnice vojna polja. Da se vse med pari zgodi prav tam. Neke vrste permanentni Bejrut. Jasno kot sinonim, saj je danes Bejrut nekaj drugega. Mesto zabave. Mesto kaosa. Mesto zapeljevanja. In mesto nostalgije. V prvem filmu Petra Bratuše se pari v treh spalnicah držijo točno tega. Nostalgije, zapeljevanja in kaosa. Preden sem odpotoval v pravi Bejrut, sem se čudil kritikam, ki so tako z levo roko film odpravile kot reklamni spot, film s šibko zgodbo in nedodelanimi liki oziroma kot študentski film.
To slednje ni resno, ker kaj pa je narobe s študentskimi filmi? Gre za vaje iz sloga? Ali pa povedati vse, kar se ti nabere v glavi? Ali pa za eno poceni produkcijo...
