Naslednjo nedeljo bomo spet odločali. Radi vedno znova rečemo, da odločamo o svoji usodi. Sami si bomo krivi, koga bomo izbrali, da bo krojil naše usode. V bistvu ne verjamemo, da bo bodoči predsednik ali predsednica usmerjala naš lajf, bo pa zagotovo dajala podobo državi, v kateri živimo. Na koncu gre le za to. Čisto podobo, ki se sveti navzven. Podobo, ki jo bodo ocenjevali od zunaj. Bomo imeli na vrhu države frajerja, frajerko, zagrenjenca, veseljakinjo, pridigarja, nestrpneža, bedaka, odprto inteligentno osebo ali nepopisan list. Skratka, preden se odločite, je na mestu le eno vprašanje: kako bi radi, da nas vidijo drugi. Kaj bi radi, da drugi govorijo o vas kot prebivalcu te države. Preprosto in jasno.
Znašli se boste v enakem položaju, kot so se pred tednom dni znašli naši nogometaši. Oni niso odločali o sebi, temveč o drugih. Naša reprezentanca je bila odpisana...