Pisalo se je leto 1934, ko je katalonski parlament na čelo generalitata izvolil Lluísa Companysa, ki je na valu nacionalnega zanosa, a ob nasprotovanju konservativnih katalonskih predstavnikov, razglasil katalonsko državo (Estat Català) v sklopu zanj prihodnje španske federalne republike. Njegovo ravnanje je bilo prepoznano za državni udar proti madridski vladi, ki ga je aretirala in obsodila na tridesetletno zaporno kazen, generalitat pa je bil suspendiran. Na kratko obnovljena po zmagi levičarske Frente Popular na španskih volitvah leta 1936 je bila po porazu republikancev v državljanki vojni ta katalonska oblastna institucija za Španijo skoraj štiri desetletja ukinjena. Vse do leta 1977, ko je njenemu tedanjemu predsedniku Josepu Tarradellasu madridska vlada po koncu Francove diktature priznala legitimnost, pa je delovala v eksilu v Franciji. Tja se je kot prvi zatekel prav Lluís Companys, a ga je nemški gestapo aretiral in izročil Španiji, ki ga je jeseni 1940 po še ne enournem sojenju usmrtila. »Za Katalonijo,« je bil njegov zadnji vzklik, ko je brez poveza gledal v cevi pušk. V mrliškem listu je ostalo zapisano, da je umrl zaradi »notranje krvavitve«.
Carles Puigdemont je dovolj star za lastne spomine na temno obdobje frankizma. Ob diktatorjevi smrti je bil star 13 let, več kot dovolj, da se v odraščajočega otro...
