Po tednih živčne vojne, groženj in svaril so oblastniki v španski in katalonski prestolnici uresničili svoje obljube. Katalonski parlament je po tistem, ko predsednik Katalonije Carles Puigdemont v četrtek ni želel razglasiti samostojnosti ali vsaj razpisati novih volitev, danes izglasoval resolucijo, ki predvideva razglasitev Katalonije za neodvisno republiko. Sedemdeset poslancev je podprlo resolucijo, deset jih je glasovalo proti, dve glasovnici sta bili prazni, dve neveljavni, opozicija, poslanci treh strank (51 poslancev), pa je parlament zapustila pred glasovanjem.

Rajoy napovedal razpustitev parlamenta

V španskem senatu so samo pol ure pozneje z veliko večino (214 proti 47) izglasovali začasni odvzem avtonomije Kataloniji, ki temelji na določilih 155. člena španske ustave, ki ga nikoli doslej niso uporabili, zato niti ni jasno, kakšne ukrepe bodo sprejeli in kakšne posledice bodo ukrepi imeli za Katalonijo. Španski premier Mariano Rajoy je po izredni seji španske vlade napovedal razpustitev katalonskega parlamenta in razpis novih regionalnih volitev 21. decembra.

»Odločil sem se, da kakor hitro je mogoče skličem svobodne, čiste in pravno veljavne volitve za ponovno vzpostavitev demokracije. Nikoli si nismo želeli, da bi prišlo tako daleč,« je zatrdil španski premier.

Kot je še sporočil Rajoy, je španska vlada tudi odstavila katalonsko vlado in načelnika policije. Napovedal je, da bodo ministri v španski vladi prevzeli pooblastila katalonske administracije. Dodal je, da je razglasitev samostojne Katalonije nezakonita.

Na tisoče zbranih navdušeno pozdravilo izid glasovanja

Danes zjutraj, ko so se v Madridu začeli zbirati senatorji, v Kataloniji pa poslanci regionalnega parlamenta, nihče ni več dvomil, da bo 27. oktober končno dal odgovor na vsaj dve vprašanji, ki mučita Španijo od katalonskega referenduma 1. oktobra letos, na katerem je večina udeležencev podprla idejo o samostojni državi.

Prvo vprašanje je bilo, ali so zagovorniki katalonske samostojnosti v regionalnem parlamentu dovolj enotni, da brez težav izglasujejo deklaracijo o neodvisnosti, kajti nekaj zadnjih dni je bilo precej informacij o sporih glede uveljavljanja referendumskega izida. Tudi ob začetku zasedanja in pred glasovanjem je bilo še nekaj različnih pogledov o vsebini deklaracije, na koncu pa je 70 poslancev podprlo deklaracijo, v kateri je med drugim zapisano: »Ustanavljamo katalonsko republiko kot neodvisno, suvereno, demokratično, socialno in pravno državo.« Na tisoče ljudi pred katalonskim parlamentom je navdušeno pozdravilo izid glasovanja.

Opozicija podprla Rajoya

Drugo vprašanje je bilo, ali bo premier Rajoy dobil absolutno podporo španskih strank v parlamentu za uveljavitev 155. člena ustave, s katerim bodo Kataloniji odvzeli avtonomijo in zaostrili odnose do točke, ko ni več jasno, kaj vse se lahko zgodi. Predvsem socialisti so bili nekoliko zadržani glede 155. člena in so se nagibali k razpisu predčasnih volitev v Kataloniji. Toda glasovanje v senatu je pokazalo, da med španskimi strankami ni niti najmanjšega razumevanja za katalonske težnje pa tudi pripravljenosti na dialog s Katalonci ne.

Danes so v Španiji tako zaprli eno poglavje osamosvojitvene zgodbe, a takoj nato odprli drugo. Katalonci morajo poiskati ustrezne odgovore na pritiske Madrida, ki se bodo vrstili že v naslednjih dneh. Oba politika (Rajoy in Puigdemont) sta sicer pozvala prebivalstvo, naj ostane mirno, a to bo vse prej kot preprosto, še posebej, če bo Madrid začel »vračati red in pravo« v Katalonijo z nasilnimi sredstvi in če bodo res aretirali »uporne« katalonske voditelje, kot namiguje Rajoyeva vlada. Ta se je po glasovanju v senatu danes že sestala na izredni seji in prišla na zasedanje spodnjega doma parlamenta, da bi sprejeli konkretne ukrepe: razrešitev katalonskih predsednika in ministrov, omejitev odločanja katalonskega regionalnega parlamenta, prevzem vseh finančnih transakcij regije ter celo prevzem nadzora nad telekomunikacijskim sistemom in mediji v Kataloniji.

Prav morebitne aretacije katalonskih voditeljev bodo zelo sporne, a državno tožilstvo je že napovedalo tožbo proti Carlesu Puigdemontu zaradi »upora«, za kar je zagrožena kazen 30 let zapora. Kakšen bo odgovor Kataloncev in katalonskih ustanov? Brez napetosti in incidentov verjetno ne bo šlo. Za nedeljo so napovedane velike demonstracije nasprotnikov katalonske samostojnosti.

Španija Madrid Katalonija samostojnost avtonomija volitve parlament avtonomija Mariano Rajoy Carles Puigdemont Soraya Saenz de Santamaria Xavier Garcia Albiol Miquel Iceta