Znanstveniki so s pomočjo okoli sto prostovoljcev in magnetne resonance beležili delovanje možganov. Prostovoljci so se morali za pet minut osredotočiti na neko določeno točko. Raziskovalci so s tem dobili vpogled v tiste predele možganov, ki so vpleteni v kompleksne mentalne aktivnosti. Raziskovalci so ob tem lahko razbrali tudi moč povezav v teh predelih.
Ko prostovoljci niso bili priklopljeni na naprave za magnetno resonanco, so morali izpolniti več testov pozornosti in inteligence. Z njimi so testirali, pozornost prostovoljcev, njihov delovni spomin, zmožnost kreativnih asociacij ob besedah in njihovo zmožnost zaključevanja serij oblik.
Raziskovalci so opazili, da so tisti prostovoljci, ki so jim misli med testom pozornosti odplavale, dosegli visoke ocene na testih asociacij besed in zaključevanja serij oblik. Pri njih so z magnetno resonanco tudi opazili, da imajo gostejše fizične povezave med predeli možganov, ki jih povezujemo z višjimi miselnimi operacijami.
Na podlagi izsledkov raziskovalci menijo, da bi višja učinkovitost in kvaliteta mišljenja ljudem lahko omogočala, da misli pogosteje spustijo z vajeti in pričnejo sanjariti. So pa raziskovalci ob tem opozorili, da raziskava še ne predstavlja popolne povezave med obema pojavoma in da obstajajo različne oblike sanjarjenja, ki imajo lahko različne vzroke. Prav tako odsotnost sanjarjenja ne pomeni, da nekdo ni inteligenten. Morda se le ukvarja s težjimi nalogami, ki od njega zahtevajo toliko pozornosti, da si tudi njegovi možgani ne morejo privoščiti polovičarstva.
