Letošnji nam bo najbrž ostal v dokaj lepem spominu. Kar dobro je izgladil razočaranje, ki je sledilo poletju. Že res, da je poletje izsušilo zemljo in vodne vire, septembrski dež je prišel še kako prav. Najbrž tudi šolarjem, da jim na začetku šolskega leta ni bilo pretežko dopoldneve spet preživljati v razredih – človek se pač od poletne svobode malo razvadi. A vseeno je bil preskok kar hud. Tudi zaradi ohladitve, prehlad si je kar podajal roke. Oktober pa je vse to nekako popravil z lepim babjim poletjem. Spet nas je razvajalo sonce, spet je bilo toplo.
Pa je bilo res? Seveda, boste rekli. Hm, če pogledam meritve, samo za Ljubljano, da ne bom preveč dolgovezen, mi pravijo, da smo imeli septembra 14 dni s temperaturo nad 20 stopinj, oktobra pa samo 11. Če pogledamo povprečno mesečno temperaturo, je bila letos septembra 14,3 stopinje Celzija, do včeraj pa je bilo oktobrsko povprečje pod 13 stopinj. Pa pravimo, da je bilo septembra mrzlo, oktobra pa toplo! Je pa res, da smo imeli pred septembrom poletje, vroče poletje, pred oktobrom pa večinoma podpovprečne temperature za september. A očitno, kar je za september podpovprečno, nam je za oktober toplo.
Tu ne gre za absolutno višino temperatur, ampak tudi za relativne razlike. Ohladitev se nam vedno zdi hladna, če je le dovolj izrazita, otoplitev po obdobju podpovprečnih temperatur pa je prijetna. Pa še na sonce smo pozabili. 22 stopinj v oblačnem vremenu je nekaj drugega kot 22 stopinj v sončnem. In tudi tu je morda vzrok za našo subjektivno oceno o hladnem septembru in toplem oktobru. Sonca smo imeli septembra le 100 ur, medtem ko ga je bilo do včeraj oktobra okoli 150 ur, to pa je kar tretjina več. In to pri krajših dnevih. Martinčki že vedo.
Konec meseca bo sicer morda komu malce pokvaril vtis o toplem in prijaznem oktobru, a bodimo prizanesljivi z mesecem, ki nam je dobesedno rešil jesen.
