Jasno z Andrejem Velkavrhom: Zadnje poglavje jeseni

V oktobru burja, mraz, v januarju sončen čas.« Ko tole preberem, seveda najprej pomislim, kako nedolžno in nenatančno orodje so imeli nekoč ljudje za napovedovanje vremena. Danes so vremenske napovedi vsakodnevna stalnica, brez katere ne bi znali več živeti. Ampak vsako napoved pozabimo že naslednji dan. Ta in mnogi drugi pregovori pa ostajajo. Pa ne zato, ker bi si z njimi skušali napovedati vreme, ne. Preprosto so naš zaklad, naša zgodovina, po njih se pretaka kri kdo ve kolikih rodov. Morda je bila vmes tudi moja – tvoja – vaša praprapra … babica, praprapra … dedek, kdo ve? So del nas. Samo poznati jih moramo in se zavedati, da obstajajo.