Povprečni letni neto donos kmetije nekdanjega poslanca in mariborskega župana Franca Kanglerja je znašal 11.143 evrov – to je ugotovitev izvedenke kmetijske stroke Marice Ivanušič, ki so jo danes zaslišali v okviru tožbe Republike Slovenije proti Kanglerju po zakonu o odvzemu premoženju nezakonitega izvora. Finančna preiskava med letoma 2002 in 2014 je, kot smo že pisali, pokazala 256.000 evrov razkoraka med Kanglerjevimi dohodki in premoženjem. A pri tem prihodkov kmetije (v dvanajstih letih se jih je po oceni izvedenke nabralo za dobrih 133.000 evrov) niso upoštevali in tudi specializirano tožilstvo še vedno trdi, da jih ni bilo. Danes je poskušalo prepričati sodnico Boženo Novak, naj odredi novega izvedenca, vendar je ni prepričalo.

O lubenicah, prašičih, merjascih…

Razliko med dohodki in premoženjem je tožilstvo sprva ocenilo na 121.800 evrov, sporen naj bi bil nakup 75 kvadratnih metrov velikega stanovanja na Pohorski v Mariboru. Ko je Kangler pojasnjeval, od kod mu denar, in omenjal tudi prihodke iz kmetovanja, pa je zahtevek dvignilo na 256 tisočakov – z argumentom, da je, spet na sporen način, obnovil kmetijo v Zimici, prištelo pa je tudi nakup starejšega avta in traktorja. Zdaj s tožbo sodišču predlaga, naj Kanglerju odvzame stanovanje, v postopku pa se je znašla tudi njegova hči, saj je s pogodbo o preživljanju polovico lastništva stanovanja prenesel na hčer. Podrejeno pa predlaga odvzem Kanglerjeve polovice tega stanovanja, njegovih parcel v Zgornjem Slemenu in Zimici ter dobrih 48.000 evrov z zamudnimi obrestmi.

Danes se je torej vse vrtelo okoli Kanglerja – kmeta. Že na začetku sojenja se je pohvalil, kako dobro mu je šlo s prirejo svinj, merjascev, ovc in koz pa tudi s poljščinami, na primer koruzo, zeljem, lubenicami, šparglji, krompirjem in še in še. Ocenil je, da je zaslužil od 10.000 do 15.000 evrov na leto, dobival pa gotovino, ki jo je hranil v domači, 400 kilogramov težki blagajni. Računov mu ni bilo treba izdajati, saj ni bil davčni zavezanec. Priče so ga opisovale kot kmeta, od katerega si se lahko samo učil, bil naj bi nekakšen inovator na tem področju (primer: obilen pridelek lubenic), s kmetovanjem naj bi bil skoraj obseden.

Ivanušičevo so spraševali po posameznih izračunih njegovih prihodkov iz kmetijstva. Izvedeli smo na primer, da pri lubenicah ni mogla upoštevati slovenskih cen (ker tu ni našla nobene primerne literature) in se je zanesla na hrvaške izračune. Pa da je bil dohodek od reje prašičev lahko od 7500 do 9000 evrov na leto, a da se ji zdi realnejši nižji znesek, ki temelji na 50 prodanih primerno spitanih stokilogramskih »komadih«. Kar pa zadeva merjasce, je glede na podatke na spletu upoštevala ceno 700 evrov na žival. Podrobneje so se pozanimali tudi o Kanglerjevi košnji (dvakrat na leto) in spravilu lesa na primer. Tožilstvo je ugovarjalo, da ni bila upoštevana amortizacija, stroški najema delovne sile, vzdrževanja in podobnega. Ivanušičeva je odgovorila, da ima 30 let star traktor (torej že amortiziran) in da je delal sam, če pa mu je kdo pomagal, mu je vrnil z uslugo. »No, takšne količine špargljev pa že ni mogel pridelati sam,« je ugovarjalo tožilstvo, a sodnica je razpravljanje na to temo takoj ustavila, češ da so to potrdile tudi priče.

Dvom o nepristranskosti ekonomskega izvedenca

Spis bo šel zdaj v roke izvedencu ekonomske stroke, da bo še on izračunal razliko med prihodki in premoženjem. Pri tem bo upošteval vse možnosti, tudi Kanglerjeve navedbe, da si je pri nakupu stanovanja pomagal z dobrimi 70.000 evri od pokojnega očeta in z ženinimi (izposojenimi) 22 tisočaki. In tudi, da je 50.000 evrov dobil od brata, ker se je v njegovo korist odpovedal dedovanju po materini smrti. Za izvedenca je sodnica predlagala računovodskega strokovnjaka dr. Branka Mayrja. Tožilstvo je ugovarjalo, češ da je bil na neki konferenci izrecno proti obstoječemu sistemu odvzema premoženja nezakonitega izvora. Novakove ni prepričalo, mu je pa vseeno dala krajši rok, da ugovor bolje utemelji in dokaže.