Ekspresno sta se sklenila današnja zagovora Franca Vajde in Andreja Bagarija, ki sta soočena s tožilskim očitkom, da sta v sostorilstvu zagrešila naklepni uboj. »Po posvetu z odvetnikom sem sklenil, da se ne bom zagovarjal. Vse sem že povedal v preiskavi,« je razložil 57-letni prvoobtoženi Vajda. »Ne bom se zagovarjal,« je zatem povedal tudi Bagari. »Ali boste odgovarjali na vprašanja?« je zanimalo predsednico sodnega senata Katjo Kolarič. »Tudi ne.«
V preiskavi sta se Ptujčana izgovarjala, da ne vesta, kako je 4. junija umrl 64-letni Srečko Marin, češ da nista videla ali slišala ničesar. Vajda je trdil, da je po kosilu šel spat in da je okoli 17. ure odkril Marina ležati nezavestnega na stopnicah. Enainštiridesetletni Bagari pa se je izgovarjal, da je bil oškodovanec še živ, ko je okoli 14. ure zapustil Vajdovo hišo v Dravski ulici.
Okrožni tožilec Gregor Pograjc jima ne verjame. Po njegovem prepričanju so tiste nedelje vsi trije že od jutra popivali pri Vajdi, dopoldne pa so se hudo sprli. Vajdi in Bagariju očita, da sta začela surovo pretepati žrtev. Marina sta tepla z železno grebljico in kijem ter ga še močno obrcala, s čimer sta mu povzročila več deset udarnin in podplutb ter mu zlomila več kosti. Nemočni moški je obležal v sobi v prvem nadstropju hiše, storilca pa sta ga odvlekla na stopnišče, kjer je okoli 13.30 zaradi hudih poškodb umrl.
Priče, ki so danes stopile pred sodni senat ptujskega okrožnega sodišča, sicer niso vedele ničesar o tem, v kakšnih okoliščinah je umrl Marin. Si je pa sodišče na podlagi njihovih izpovedb ustvarilo vpogled v odnos med žrtvijo in prvoobtoženim.
Z daljnogledom oprezal za prvoobtoženim
Pokojnikov sin je povedal, da se je njegov oče v zadnjih tednih pred smrtjo bal Vajde, ker mu je grozil. »Dogajanje je bilo čudno, oče je tudi klical policijo,« se je spominjal. »Zaklepati se je začel v stanovanje, na okenski polici pa še zdaj leži daljnogled, s katerim je opazoval, ali se je Vajda pripeljal po ulici.« To, da je v sporu s prvoobtoženim, je Marin razkril tudi svoji sosedi. »Rekel mi je, da ga je strah, da je policiji morda povedal preveč o nekem orožju, ki naj bi ga imel Vajda,« se je spominjala. Potrdila je tudi navedbo pokojnikovega sina, da se je Marin zaklepal v stanovanje. »Prej je imel vrata zmeraj odklenjena. Rekel mi je, da naj pozvonim trikrat, zato da bo vedel, da sem pred vrati jaz. Izročil mi je tudi ključe svojega avtomobila, češ da ga Vajda zaradi nečesa izsiljuje.«
Dobra znanka prvoobtoženega je ocenila, da sta bila umrli in Vajda v prijateljskem odnosu. »Veliko sta se družila, tudi popivala sta skupaj,« je povedala. Po njenih besedah je bil pokojni precej vodljiv, ni znal reči ne, Vajda pa je bil zelo koleričen in nagle jeze, ko je bil pod vplivom alkohola. Njegovo vedenje je zato tudi njej presedlo in je dan pred obravnavanim krvavim dogodkom sklenila, da bo prekinila vse stike z njim. »Tisto nedeljo me je klical in me tudi obiskal na domu ter me vabil, naj spet pridem k njemu, a sem ga zavrnila.«
