Občinski prostorski načrt, ki je po besedah vodje odseka za prostorske planske akte Liljane Jankovič Grobelšek temeljni prostorski akt občine, je znova v postopku spreminjanja. Občina je postopek spreminjanja tako strateškega kot izvedbenega dela začela junija lani, v času zbiranja pobud, predlogov in pripomb pa je dobila več kot 3000 odzivov občanov, družb, občinskih in drugih uradnikov. Če bo oddelek za prostorske planske akte upošteval županovo napoved, bodo mestni svetniki o dokončnem predlogu prostorskega načrta dokončno odločali aprila prihodnje leto.
Prostorski načrt šel naprej s soglasno podporo
Mestni svetniki so soglasno sprejeli osnutek prostorskega načrta. Mirko Brnič Jager (SDS) je dejal, da je javna razprava o osnutku »priložnost vseh, da se opredelijo o prostorskem razvoju Ljubljane. Pričakujem, da se bodo ljudje množično odzvali.« Ob tem je dodal, da bodo v SDS pozorno spremljali javno razpravo. Brnič Jager je omenil, da je opazil več stotin pobud občanov, da se v prostorskem načrtu ukine gospodarska cona v Nadgorici s centrom varne vožnje. Tudi sam je podprl ta prizadevanja, vendar mu je župan Zoran Janković nemudoma odgovoril, da te gospodarske cone iz prostorskega načrta ne bodo umikali.
Čeprav je bilo nekaj negativnih pripomb svetnikov, pa so pri obravnavi tega obsežnega gradiva prednjačile pohvale svetnikov. »V strateškem delu je cela vrsta pozitivnih usmeritev,« je dejala Nataša Sukič (Levica) in med drugim omenila usmerjenost, da mora pri prostorskem načrtovanju javna korist prevladati nad zasebnimi interesi. Veseli jo, da je občina prisluhnila pobudam o omejitvi višin novogradenj v Rožni dolini, čeprav se boji, da bodo investitorji, ki so že kupili zemljišča v Rožni dolini, izkoristili čas do dokončne potrditve sprememb prostorskega načrta in gradbena dovoljenja pridobili, še preden bodo te omejitve začele veljati.
Kot pozitiven ukrep je Sukičeva omenila omejitev oglaševanja, ker osnutek prostorskega načrta ne omogoča več oglaševanja na gradbiščnih ograjah, slepih fasadah stavb ali svetlobnih prikazovalnikov. Svetnico pa moti, da ob tem napredku na področju oglaševanja občina ni uredila še malih svetlobnih vitrin, ki so se v zadnjih mesecih pojavile v središču mesta in po mnenju Sukičeve zakrivajo pogled na kulturno dediščino in predstavljajo oviro v območjih za pešce. »Veselim se omejitve oglaševanja, ker če se bo to področje uredilo, bo župan resnično lahko govoril, da je Ljubljana najlepše mesto,« je dodal še samostojni svetnik Denis Striković.
Strikovića pa je med drugim zanimalo, zakaj bi občina na območju med krožiščem Tomačevo in nogometnim stadionom v osnutku prostorskega načrta družbi dovolila gradnjo stolpnice. Razmišljal je namreč, da v okolici ni nobenega drugega višinskega poudarka. Janković mu je precej na splošno odgovoril, da takšen objekt, ki bi lahko meril kar 100 metrov v višino, tja dobro sodi, saj da naj bi šlo za hotel, ki ga bodo uporabljali obiskovalci bližnjega športnega centra. »Tam ni potem več nobene možnosti za gradnjo,« je poudaril Janković.
Zakaj moja zemlja ni zazidljiva, sosedova pa je?
Že ob povabilu občanov, naj dajejo pobude in predloge, je vodja ljubljanskega oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek napovedal, da bodo v tokratnem krogu spreminjanja prostorskega načrta možne tudi spremembe namembnosti. Najzanimivejše so seveda spremembe, ki lastnikom zemljišč omogočajo gradnjo. Po podatkih občine je v osnutku sprememb prostorskega načrta, ki ga je včeraj potrdil mestni svet, na novo zazidljivih postalo 32,7 hektarja zemljišč, ki so trenutno namenjena kmetijstvu in gozdarstvu.
Po drugi strani pa je mestna uprava v predlogu prostorskega načrta za kmetijstvo in gozdarstvo vrnila 16,8 hektarja zdaj stavbnih zemljišč. Površine stavbnih zemljišč se bodo, če bo mestni svet prihodnje leto potrdil še končni predlog sprememb prostorskega načrta, povečale za 15,9 hektarja, kar predstavlja 0,2 odstotka vseh stavbnih zemljišč na območju Mestne občine Ljubljane.
Janković pričakuje, da bo odziv javnosti v času javne razprave velik. Pripravlja se že na klasična vprašanja občanov »Zakaj moja zemlja ni zazidljiva in zakaj sosedova je?« »Takšnih vprašanj smo vajeni,« je zagotovil Janković, ki verjame, da bodo njegovi sodelavci na odseku za prostorske planske akte znali občanom primerno utemeljitvi svoje odločitve.
