Dve leti in pol so trajale priprave na razstavo Preteklost pod mikroskopom, ki je precej nenavadna, saj je brez klasičnih muzejskih eksponatov in je zastavljena interaktivno, skuša pa prikazati, kako naravoslovje in humanistika (šele) skupaj omogočata celovito in znanstveno podprto interpretacijo muzejskih predmetov, pojavov in dogodkov.
Znanost pomaga muzealstvu
Vodja razstavnega projekta dr. Mateja Kos iz Narodnega muzeja Slovenije je poudarila, da je njihov muzej eden redkih pri nas s koncesijo raziskovalne ustanove, ki jih že vrsto let financira ministrstvo za znanost: »Raziskave so pomembne pri interpretacijah, kdaj so predmeti nastali in čemu so služili, pri ugotavljanju avtorstva, originalnosti in podobnega.«
Prvi tak financiran projekt je bil Secesija na Slovenskem, sledile so raziskave srednjeveškega stekla in pozneje stekla iz še drugih obdobij, zadnji pa je tokratna razstava.
Soavtor razstave prof. dr. Žiga Šmit z Inštituta Jožefa Stefana pravi, da so z muzejem prvič sodelovali pri analizi keltskih kovancev, saj so imeli na njihovem inštitutu za to primeren pospeševalnik. Ko so leta 1998 na Brinju izdelali novega, so se lahko lotili še analize srednjeveškega stekla pa tudi drugih materialov, od kovin prek medenine do brona, s čimer se ukvarjajo v zadnjem času.
Mateja Kos dodaja: »Danes so te raziskave timske, izvajamo jih v muzeju, rezultate pa potem uporabljamo pri vsakdanjem delu. Predmeti materialne kulturne dediščine so ravno tako kot arhivski viri prvovrstni zgodovinski viri, samo da predmet malce težje pripravimo do tega, da nam spregovori. Ko pa enkrat dešifriramo zgodbo, se skupaj s sorodnimi predmeti izlušči neki delček naše preteklosti, okus tistega časa, načina življenja, pomembnih dogodkov in podobno.«
Skozi preizkuse do dejstev
Razstava se začne s petimi vprašanji, ki jih na začetku zastavijo obiskovalcem, na koncu pa jih čaka pet odgovorov. Sprehodili se bodo mimo predstavitev naravoslovnih metod in jih približno dvajset tudi sami preizkusili. Osrednji del razstave pa predstavlja 14 problemov oziroma sklopov, ki so jih muzealci razrešili s pomočjo naravoslovnih metod in humanističnih znanj.
Tako boste recimo lahko izvedeli, kako so ugotovili, iz katerega časa je neandertalčeva piščal ali pa od kod prihajajo poldragi kamni granati, kdaj je nastala preja, ki so jo našli na Barju in za kaj so jo uporabljali, iz česa izdelali. Izvedeti bo mogoče, kje so izdelali keramično posodo po angleški modi konec 18. stoletja in v začetku 19. stoletja (v Trstu, Ljubljani ali Gradcu), kako sta bila narejena najstarejša ohranjena topova na Slovenskem in kako so srednjeveški mojstri izdelali odlične meče iz jekla. Znanost je tudi razjasnila, iz kakšnega papirja sta bili izdelani Dalmatinova Biblija in Slava vojvodine Kranjske, kdo je bil pokojnik v mumiji, ki ga hrani Narodni muzej, in kako je bil videti zadnji grof Celjski; po lobanji, ki jo hrani Pokrajinski muzej Celje, so namreč rekonstruirali lutko v naravni velikosti.
Z razstavo ciljajo tudi na otroke in mladino, da se navdušujejo nad naravoslovnimi poklici. Izšel je še katalog z znanstvenimi prispevki dvajsetih različnih strokovnjakov s področja muzealstva in naravoslovja.
