Že kar takoj na začetku naletimo v tem zakonu na 3. člen z nekaj ljubkimi obrazci in opredelitvami. Recimo: »Zgornjo mejo obsega izdatkov sektorja država v posameznem letu, v katerem je raven BDP nad potencialno, se izračuna tako, da se predviden obseg prihodkov sektorja država zmanjša za napovedani obseg potencialnega BDP, pomnožen s faktorjem, ki odraža stanje gospodarstva v poslovnem ciklu, oziroma matematično na naslednji način: E R-m*YP, kjer je…« itd.

Problem ni v tem, da je to, hm, zapleteno, temveč da celotna konstrukcija fiskalnega zakona temelji na kazalniki

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.