S sredstvi od razpisa se bo prihodnji mesec začela obnova znamenite blejske Vile Zora, v kateri deluje občina Bled. Najprej se bodo lotili obnove strehe, spomladi bodo zamenjali še okna in obnovili pročelje. Osvežili bodo tudi že rahlo obledelo fresko, ki jo je leta 1955 naslikal domači slikar Franc Jemc.
Novembra se bodo lotili strehe
Občina Bled je bila uspešna na razpisu Celovita energetska prenova stavb v lasti občin, ki ga je razpisalo ministrstvo za infrastrukturo. Za dela je pridobila nekaj manj kot 65.000 evrov, obnova stavbe bo stala 190.000 evrov: za zamenjavo strehe bodo odšteli nekaj manj kot 20.000 evrov, spomladanska zamenjava oken in obnova fasade pa bo stala 170.000 evrov.
Vila Zora je spomenik lokalnega pomena, blejski občinski svet je stavbi ta status podelil januarja 2002. Vila stoji v parku na vrhu brežine nad severno obalo jezera. Zgrajena je bila leta 1853 za Karla Rittmayerja, trgovca s premogom iz Trsta. Kmalu je lastnica stavbe postala njegova žena Cecilija von Rittmayer, leta 1888 pa je prešla posest v roke družine Pongratz iz Zagreba.
Edinstvena stavba te vrste
Kot pojasnjuje blejski odlok, ki stavbo uvršča med spomenike lokalnega pomena, je sedanja oblika vile rezultat več prezidav. Izvirna oblika vile je bila namreč nadstropna stavba pravokotnega tlorisa s stolpom, zgrajena v neogotskem slogu s kamnoseškimi elementi iz peraškega tufa. Lesene balkone na strani, obrnjeni k jezeru, so odstranili v povojni prenovi, ko so stavbo tudi nadzidali in oplemenitili s poslikavo arkad slikarja Franca Jemca. V vrhnji etaži stolpa pa je ohranjena izvirna arhitekturna oprema, torej stavbno pohištvo in tlaki ter ovalno stopnišče v osrednji stavbi.
Vila Zora je, opozarja odlok, ena najstarejših blejskih vil s parkovno urejeno okolico in edina v neogotskem slogu iz sredine 19. stoletja na Gorenjskem. Park ob vili je po naročilu lastnika vile Gustava Pongratza na prelomu stoletja zasnoval dunajski krajinski arhitekt švedskega rodu Karel Gustav Svensson. »Park, zasnovan v krajinskem slogu, se odlikuje po svoji proti jezeru in otoku orientirani razgledni legi, vrtnoarhitekturni zasnovi, ki se navezuje na naravne prvine prostora (obala, morena, pokrita z avtohtono združbo dreves), ter po številnih tujerodnih parkovnih drevesih.« Žal pa se pergola s počivališči in pristanom ob jezeru ter vodnjak na terasi pod vilo, ki sta še v tridesetih letih dvajsetega stoletja vsebinsko zaokrožala vrt, nista ohranila, dodaja dokument. pe
