Dvaindvajset let stara zgodba o nekoč mogočnem in daleč naokoli edinem velodromu vendarle dobiva zaključek, kakršnega so si predvsem kolesarji in atleti dolga leta želeli. Bagri, ki so 10. oktobra zakopali v objekt, zgrajen leta 1996 za potrebe takratnega mladinskega svetovnega prvenstva v kolesarstvu, kažejo, da se ideja o pokritem športno-tekmovalnem centru končno uresničuje. Temu sledi tudi sporazum o sodelovanju in upravljanju, ki ga je novomeška občina včeraj podpisala s pristojnim ministrstvom, kolesarsko, atletsko in triatlonsko zvezo ter Olimpijskim komitejem Slovenije. Če ne bo zapletov, bo tako Slovenija v Novem mestu čez približno leto dni dobila nacionalni in mednarodni olimpijski center, vreden okoli 3,5 milijona evrov, ki naj bi privabljal športnike z vsega sveta.

V prvi gradbeni fazi, vredni 1,22 milijona evrov, brez davka na dodano vrednost, podjetje Malkom obnavlja inštalacije in gradi konstrukcijo za pokritje objekta s posebno membrano. Samo pokritje predstavlja drugo fazo investicije v vrednosti prav tako dober milijon evrov. V tretji fazi, ki je ocenjena na od 700.000 do 800.000 evrov, sledi postavitev opreme za posamezne športne panoge. Večino sredstev zagotavlja Mestna občina Novo mesto, ki upa tudi na dodatna sofinancerska sredstva. Doslej ji je uspelo pridobiti 448.000 evrov od ministrstva za šolstvo, znanost in šport, 67.000 evrov pa je primaknila Fundacija za šport.

Brez nadkritja bi objekt propadel

»S pokritjem rešujemo objekt pred propadom in ga hkrati nadgrajujemo, da bo primeren tako za atletska tekmovanja in treninge ter kolesarje, ki so doslej tu že trenirali, kot tudi za triatlonce. Želimo si, da bi to res postal nacionalni center, ki bo združeval različne športne panoge,« pravi novomeški župan Gregor Macedoni. Nadkritje objekta še posebej težko čakajo kolesarji, saj v državi ni pokrite kolesarske steze. Tako morajo pozimi na treninge v tujino, pravi Tomaž Grm, predsednik Kolesarske zveze Slovenije. »Dobili bomo osnovno možnost, da bomo začeli trenirati tudi dirkališčno kolesarstvo, ki ga doslej sploh nismo trenirali.«

Slovenski atleti z obnovo in nadkritjem objekta dobivajo pokrito krožno atletsko stezo, kakršne v Sloveniji prav tako ni, tako so njihovi zimski treningi okrnjeni oziroma jih opravljajo v tujini. »Imamo nekaj ravnih dvoranskih stez, denimo v Ljubljani, Celju, ki pa so prav tako dotrajane. Tokrat se ponuja izjemna priložnost, ki ni tako zelo oddaljena od glavnega mesta in preostalih koncev Slovenije,« pravi predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar. Atletska steza bo po njegovih besedah zadostila vsem standardom in bo tako primerna tudi za večja tekmovanja.

Slediti bi morali tudi ekipni športi

V Novem mestu računajo, da bi športni center pridobil status olimpijskega objekta. Da bi se to lahko zgodilo že kmalu, je potrdil tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. »Ta center je primer dobre prakse, ki ga bodo, vsaj upam, prevzele tudi druge panoge ekipnih športov, saj se da na podoben način združiti nogomet, košarko, odbojko in rokomet. S kombiniranimi objekti bi prihranili tudi do 60 milijonov evrov.« Ob tem je izrazil prepričanje, da država ne bo obstala zgolj pri 440.000 evrih, kolikor jih je doslej primaknila za ureditev večfunkcionalnega objekta v Češči vasi.

Naslednji velik športni korak v celotni dolenjski regiji naj bi bila gradnja olimpijskega bazena. Po Macedonijevih besedah bodo na občini temeljito preverili vse možne lokacije, čeprav se najbolj nagibajo prav k umestitvi na območje velodroma, s čimer bi pridobili dodatne sinergijske učinke. Kot pravi Ana Seliškar, predsednica Triatlonskega kluba Novo mesto, je bazen v Novem mestu nujno potreben, če želimo res povezati kolesarstvo, plavanje in atletiko, ki so stebri triatlona. »Tako bi tudi triatlonci dobili novo izhodišče za mlad olimpijski šport, da se bo lahko v Sloveniji še bolj uveljavil.«