Madrid iz Katalonije ni dobil odgovora, ki ga je želel slišati danes do desete ure zjutraj. Vlada in večina v španskem parlamentu sta želeli dobiti zagotovila katalonskih oblasti, da ne bodo nadaljevale uresničevanja referendumske odločitve o odcepitvi oziroma da bodo referendum in izid razglasile za nična in protiustavna. To se ni zgodilo. Katalonski predsednik Carles Puigdemont je španskemu premierju sporočil, da se je Katalonija pripravljena pogovarjati in pogajati, nadaljnji pritiski, ki jih izvaja Madrid, kot so denimo aretacije katalonskih aktivistov, pa bodo samo še pospešili razglasitev neodvisnosti v katalonskem parlamentu. Kriza se je še zaostrila.
Nejasen in pomanjkljiv sloviti zloglasni člen
Na odgovor iz španske prestolnice ni bilo treba dolgo čakati. Premier Rajoy je kmalu po 10. uri za soboto napovedal sestanek ministrskega sveta, na katerem naj bi sprejeli sklep o začetku izvajanja slovitega (ali zloglasnega) 155. člena ustave, ki od sprejetja ustave leta 1978 nikoli ni bil uporabljen, predvideva pa odvzem avtonomnih pravic španskim pokrajinam, ki s svojimi odločitvami »ogrožajo in kršijo ustavna določila ali pa ravnajo na način, ki resno ogroža splošni interes Španije«. Po mnenju večine španskih političnih strank in španskega pravosodja Katalonija počne prav to, kajti v španski ustavi ni govora o samoopredelitvi in v njej je zapisano, da v Španiji živijo Španci različnih narodnosti, ki imajo različno stopnjo avtonomije, torej niso narodi s pravico do samoodločbe, s katero bi ogrozili obstoj unitarne centralizirane države.
Ta del 155. člena je dokaj jasen, čeprav ga Barcelona in Madrid interpretirata drugače, ni pa jasna sama implementacija. Kaj lahko naredi Madrid in katera sredstva lahko uporabi, da katalonskim institucijam odvzame avtonomijo pri odločanju?
Madrid lahko razpusti katalonski parlament, lahko odslovi vlado, razpiše lokalne volitve, na čelo nekaterih institucij, katalonske policije, denimo, postavi svoje ljudi… Toda ali bo pri tem uporabil silo, da prepreči zbiranje katalonskih poslancev, ali bo odslovil vse katalonske policiste, ki ne bodo hoteli izvajati represije nad sodržavljani, ali bo v primeru splošne stavke poslal vojsko na ulice, kako bo zagotavljali finančno disciplino…? To je samo del vprašanj, na katera še nihče ni dal odgovora.
Pa tudi v soboto ne bodo mogli takoj začeti uveljavljati 155. člena, saj se mora premier Mariano Rajoy s predlogom konkretnih ukrepov obrniti na senat, zgornji dom španskega parlamenta, v katerem ima njegova Ljudska stranka večino 149 od 266 sedežev. Pristojni odbor bi moral najprej potrditi premierjev predlog in nato senatu v glasovanje predložiti točno določene pravne ukrepe. Tudi ob pospešenem delu se odločanje lahko zavleče tudi do deset dni.
Še je čas za dialog
Čeprav je trenutni ton zelo zaostren, mnogi na obeh straneh izpostavljajo, da imata strani za morebitno dogovarjanje na voljo še dva dneva. Katalonski časnik La Vanguardia je danes pisal o »zgodovinski odgovornosti« Puigdemonta in ga pozval, naj sprejme ponudbo španske vlade in v Kataloniji skliče predčasne regionalne volitve. Je pa na drugi strani vrsta katalonskih poslancev, ki zagovarjajo neodvisnost in so že javno izrazili željo, da bi v parlamentu izglasovali posebno deklaracijo o neodvisnosti, kar bi ji dalo dodatno težo.
