Preden so se začele olimpijske igre leta 2016 v brazilskem Riu de Janeiru, se je tedanji župan Eduardo Paes hvalil, da bo mesto, ki ima s predmestji in favelami 13 milijonov prebivalcev, najvarnejši kraj na svetu. V resnici ga je tedaj varovalo 80.000 vojakov in policistov. Gradbena dela za olimpijske objekte pa so do neke mere varovala prebivalce Ria pred hudo brazilsko gospodarsko krizo, ki je posledica nizkih cen nafte v zadnjih treh letih. Sicer so igre v glavnem uspele.
Vojna tolp v favelah
Toda po igrah so šle stvari v Riu samo navzdol. Le v prvi polovici letošnjega leta je bilo po uradnih podatkih 2976 umorov, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani (še vedno pa vsaj 1500 manj kot pred 15 leti). Vsak dan se zgodi v povprečju do 14 spopadov med tolpami. Samo letos je bilo ubitih več kot 100 policistov. Julija je zvezna brazilska vlada poslala v Rio dodatnih 8500 vojakov. Septembra pa se je v faveli Rocinha, ki je doslej veljala za razmeroma mirno in se je pred tem razvijala v normalni urbani del Ria, razvnela bratomorna vojna znotraj tolpe Amigos dos Amigos (Prijatelji prijateljev), katere glavni zaslužek prihaja iz prodaje kokaina. Še v 90. letih je v tem revnem mestnem predelu, kjer se na kvadratnem kilometru in pol stiska 70.000 ljudi, McDonald's odprl svoj lokal, banka Caixa pa svojo poslovalnico. 22. septembra je zaradi spopadov med Prijatelji prijateljev, ki so med drugim povzročili zaprtje zdravstvenega doma, poseglo 950 vojakov, a so se po enem tednu, ko so vzpostavili red, umaknili, tako da se je kaos spet začel. Favela se je povsem razdelila na dve sovražni ozemlji.
Brazilski predsednik Michel Temer je septembra dodelil dodatna sredstva za reševanje slabega finančnega položaja v Rocinhi. Že leta 2008 pa je brazilska država poslala v 38 favel 9500 policijskih častnikov, izurjenih v nenasilni komunikaciji in plačanih deloma po tem, kako jim je uspelo zmanjšati kriminal. V Rocinhi jim je uspelo zaseči veliko orožja, precej pa se je znižalo število umorov, leta 2015 na najnižjo raven v zadnjih 25 letih. Toda leta 2013 so na dan prišli tudi poboji, ki so jih zakrivili policisti, ki so zato izgubili velik del zaupanja ljudi. Kmalu zatem se je v Braziliji začela velika gospodarska kriza.
Kriva je poceni nafta
Sedanja situacija v Rocinhi je posledica katastrofalnega gospodarskega položaja, zaradi katerega ni več denarja za dovolj policistov, niti za zdravstvo, šolstvo in socialo. Med vsemi 27 brazilskimi zveznimi državami je imel v letih 2002–2016 Rio de Janeiro najnižjo gospodarsko rast. Večji del proračuna vlade v tej zvezni državi pa je odvisen od prihodkov nafte, ti so v letih 2013–2016 padli za dve tretjini. Pred krizo so tako polovico vrednosti izvoza iz zvezne države Rio de Janeiro predstavljali zaslužki od nafte. Korupcija je položaj še poslabšala. Sergio Cabral, nekdanji guverner zvezne države Rio, je bil septembra obsojen na 45 let zapora, ker je pobiral 5 odstotkov od vsakega posla, ki ga je v njegovi zvezni državi izvedlo danes zloglasno gradbeno podjetje Odebrecht, vključno z obnovo legendarnega stadiona Maracana.
Osrednja brazilska vlada (ki naj bi bila tudi omadeževana z Odebrechtovim podkupovanjem) je sicer pripravljena finančno pomagati Riu, a za to zahteva zmanjšanje izdatkov. Med drugim je morala zvezna država Rio po olimpijskih igrah za 30 odstotkov zmanjšati sredstva za policijo. Tako je 2000 policistov izgubilo delo, 40 odstotkov policijskih avtomobilov pa je zdaj pokvarjenih ali prestarih.
V favelah so nezadovoljni, ker je zdaj tako malo policistov. Od letos je župan Ria Marcelo Crivella, škof binkoštne cerkve, ki ne vliva ravno zaupanja. Rešitve naj bi namreč iskal v Svetem pismu, ne pa pri strokovnjakih za varnostna vprašanja. Sicer bi se razmere v Riu uredile predvsem, če bi se cene nafte na svetovnem trgu povišale. Tako bi bilo več denarja za policijo, pa tudi za šolstvo in socialo.
