Sodelavki triletnega mednarodnega projekta Zvočna ekologija mest: urbane zvočne krajine v Bernu, Ljubljani in Beogradu sta bili tudi raziskovalki dr. Ana Hofman in dr. Mojca Kovačič iz ZRC SAZU. V izbranih treh mestih je raziskovalce zanimalo, kako lahko zvok, ki je abstrakten, oblikuje in preoblikuje neko krajino. Pri tem so še posebej opazovali spremembe, ki so se zgodile v času raziskave. »Zvok nas ni zanimal le z materialne perspektive, torej kakšni so zvoki v Ljubljani ter kakšen in kolikšen je hrup, temveč tudi, kako ga slišimo l

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.