Da so gobice – razen sprostitve za nekaj ur – lahko koristne tudi za zdravljenje duševnih bolezni, je v študiji ponovno pokazal Robin Carhart-Harris s sodelavci z Univerze v Londonu (Imperial Colegge of London). V prvem kliničnem preskušanju, ki je zajelo 19 oseb z depresijo, so pokazali, da aktivna snov gobic z imenom psilocibin povzroča ugodne spremembe v možganih ljudi z depresijo. Tako je lahko koristna tudi pri zdravljenju te bolezni.
Začutili ponastavitev razpoloženja
Vsak izmed prostovoljcev je najprej prejel deset miligramov in potem 25 miligramov psilocibina v razmiku sedmih dni. Preiskave možganov so pokazale, da se je po užitju odmerka aktivnost v določenih delih možganov zmanjšala. Aktivnost se je med drugim zmanjšala v strukturi limbičnega dela velikih možganov amigdali, ki ima veliko vlogo pri obdelavi strahu in stresa, znana pa je tudi kot center za preživetje. Udeleženci so poročali o takojšnjem izboljšanju razpoloženja, ki je trajalo tudi do pet tednov.
»Prvič smo pokazali jasne spremembe v možganski aktivnosti pri depresivnih ljudeh, ki so se zdravili s psilocibinom, potem ko se niso odzvali na običajne metode zdravljenja,« je pojasnil Carhart-Harris. »Večina naših bolnikov je po zdravljenju opisala občutek ponastavitve razpoloženja,« je dodal.
»To je še dodaten dokaz, da je psilocibin lahko učinkovit tudi pri najbolj trmastih oblikah depresije,« je pojasnil Paul Morrison, eden izmed raziskovalcev z londonske univerze. Poudaril je, da je razvoj na tem področju zanje prednostna naloga, saj obstaja veliko ljudi, ki preživijo leta trpljenja, preden najdejo zdravilno učinkovino, ki vsaj malo pomaga njihovi obliki depresije.
O pozitivnih učinkih gobic narejenih že več študij
Že več študij v preteklosti je potrdilo ugodne vplive aktivnih snovi v gobicah na počutje uporabnikov. Leta 2011 so mediji poročali o ugotovitvi, da psilocibin zmanjša pretok krvi med deli možganov, ki nadzorujejo zaznavanje in spoznavanje, in tako na uporabnika vpliva blagodejno in pomirjujoče. Tri leta kasneje so poročali o učinku psilocibina, ki zmanjša aktivnost v predelih možganov, povezanih s samokontrolo, ter vzbudi stanje podobno tistemu, ko sanjamo. Robin Carhart-Harris je s svojo ekipo že lani pokazal, da psilocibin ugodno vpliva na področja možganov, ki so prekomerno aktivna pri osebah, ki se soočajo z depresijo, letos pa so to ugotovitev le še dodatno potrdili. V raziskovalni ekipi so opozorili, naj ljudje kljub ugotovitvam ne posegajo po samozdravljenju s psihedeličnimi drogami.
Gobe kot take v Sloveniji sicer niso prepovedane, sta pa na seznamu prepovedanih živil aktivni substanci gob psilocibin in psilocin, ki sta odgovorni za večino telesnih in duševnih sprememb, ki jih čutimo med uporabo.
