James Rubin je psiholog na univerzi Kings College London, kjer se v zadnjih letih ukvarja z najbolj pogostimi posledicami, ki jih na duševnem zdravju puščajo naravne katastrofe in sunkovite spremembe podnebja. V nedavni študiji se je osredotočil na poplave in pojasnil, da »je ena glavnih posledic poplav vidna ravno na duševnem zdravju žrtev«.
Med direktnimi žrtvami poplav največ mentalnih bolezni
V študijo je vključil nekaj več kot 2000 oseb, ki so bile razdeljene v skupine glede na to, ali so bile v poplavah direktno oškodovane, posredno ali pa sploh ne. 20 odstotkom direktno oškodovanih oseb so diagnosticirali depresijo, dobrim 28 odstotkom anksioznost, 36 odstotkov od njih pa se je soočalo s posttravmatsko stresno motnjo.
Odstotki so bili očitno manjši pri tistih, ki so bili v poplavah oškodovani le posredno, in tistih, ki posledic poplav niso občutili. Le 10 odstotkom od posredno vpletenih so diagnosticirali depresijo (le šest odstotkov tistih, ki v poplave niso bili vpleteni), s posttravmatsko stresno motnjo pa se je soočalo le 15 odstotkov posredno oškodovanih v poplavah in le 8 odstotkov tistih, ki poplav niso občutili.
Ustrezna duševna pomoč kot prioriteta pri odzivanju na naravne katastrofe
Rubin je eden izmed raziskovalcev, ki se trudijo med žrtve naravnih katastrof razširiti idejo in zavest o duševnih boleznih ter duševni pomoči. Kot pravi, bi moralo biti mentalno zdravje prioriteta.
Odgovornim predlaga, da bi morale biti ustrezne službe za duševno zdravje zagotovljene kot nujna in standardna sestavina odziva na naravne katastrofe. Meni, da bi morali opredeliti dejavnike tveganja, ki bi zaščitili žrtve, še preden razvijejo globlje duševne bolezni. Večino primerov lahko namreč predvidimo. »Hujša, kot je škoda za posameznika, bolj verjetno je, da bo imela oseba problem z duševnim zdravjem,« še poudarja Rubin.
