Ob nedavnem sprejetju vladne strategije, ki predvideva, da bodo po letu 2030 v ospredju le hibridna in električna vozila, je bilo v javnosti slišati številne kritike. Nekateri menijo, da gre pri sprejemanju strategije o elektrifikaciji prometa pred predlogom energetskega koncepta za nerazumevanje problematike, pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo naš energetski sistem takšne obremenitve sploh vzdržal.
Aleksander Mervar, prvi moža Elesa, pojasnjuje: »Osnutek energetskega koncepta določa, da bo leta 2030 delež električnih vozil 16-odstoten, strategija uporabe alternativnih virov pa, da po letu 2030 ne bo več mogoče prvič registrirati osebnih vozil na fosilna goriva. Koliko vozil na električni pogon bo do leta 2050, pa je odvisno od tempa menjave voznega parka. Izračunati dodatno porabo električne energije zaradi elektrifikacije prometa ni nobeno posebej zahtevno opravilo, pravi Mervar. »Veliko težje je določiti, kako se bodo ta vozila polnila z električno energijo in kateri bodo novi viri za proizvodnjo električne energije. V Sloveniji teh odgovorov še nimamo, saj je energetski koncept še v fazi sprejemanja,« pravi Mervar, ki je že tudi izdelal izračun, in sicer, da bi celotni vozni park osebnih vozil prešel na električni pogon do leta 2044.
Okoljevarstveniki skačejo v bazen brez vode
»V tem trenutku nihče na svetu nima elektroenergetske infrastrukture, ki bi zagotovila uresničitev ciljev elektrifikacije prometa. Seveda tudi mi ne. Da niti ne omenjam prehoda s klasičnih, velikih elektrarn na razpršene, praviloma nepredvidljive proizvodne vire, kot so sončne in vetrne elektrarne,« pojasnjuje Mervar.
Iz energetskega koncepta izhaja, da v Sloveniji ne potrebujemo drugega bloka krške nuklearke (NEK), zamujamo z dokončanjem verige hidroelektrarn (HE) na spodnji Savi, o gradnji HE na srednji Savi ni ne duha ne sluha, slišati je celo pozive, da bi TEŠ 6 v prihodnje kar zaprli. Na vprašanje, ali vlada in infrastrukturno ministrstvo sploh vesta, kaj bi rada, Mervar odgovarja zelo kritično: »To, kar navajate, niso stališča vlade in pristojnega ministrstva. Gre za neracionalna razmišljanja, brez strokovne podlage in upoštevanja negativnih učinkov na konkurenčno sposobnost našega gospodarstva in standarda gospodinjstev. Gre za razmišljanja nekaterih okoljevarstvenikov, ki bi skočili v bazen takoj, pa čeprav bi v zraku ugotovili, da je prazen. Prehod v nizkoogljično družbo je dejstvo, ravno tako delni prehod na razpršene, obnovljive vire energije. Pomembno je, da bo ta prehod dobro premišljen, da bo prevladala pamet in ne srce,« je kritičen Mervar.
In dodaja, da ima energetski koncept predvidenih več scenarijev. »Glede na trenutno stanje tehnologije za proizvodnjo, prenos, distribucijo in hrambo elektrike ne vidim možnosti za intenzivni scenarij obnovljivih virov. Morali bomo iskati kompromis med osnovnim in naprednim samozadostnim scenarijem, oba pa upoštevata gradnjo drugega bloka NEK. Vprašanje je, kdaj, najverjetneje po prenehanju obratovanja obstoječe NEK.«
