Kadar mi je na duši ležalo kaj težkega in sem v sili nujno potrebovala sočloveka, me je navadno naročil na krizno zasedanje v Trač, gostilno v kleti mariborskega teatra, tja, kjer se bo v petek začelo 52. Borštnikovo srečanje. Ti sestanki so bili zame avtonomna republika zaupnosti in topline, nekaj, kar najbrž potrebuje vsak od nas, vsekakor vsak od nas v stiski. Šlo je za učne ure iskrenih medčloveških odnosov, za najboljše učne ure odgovornega novinarstva.

Varna hiša osebne in profesionalne svobode je vedno zgrajena v oblakih, a je trdna kot kamen, kost, če jo – pol

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.