Oba torej spadata v isti razred, recimo, majhnih avtomobilov, ki pa jih ne moremo označiti za mestne malčke, saj je pod njimi še razred manjših vozil. No, swift je kljub temu od yarisa krajši za cel decimeter (384:394 centimetrov), a lahko kar hitro dodamo, da se mu ta pri prostornosti potniške kabine ne pozna. Še več, prostor pri suzukiju je dejansko odlično izkoriščen, morda zaradi malenkost bolj ravne strešne linije je prostora za glavo zadaj še več, saj smo sami pri 190 centimetrih telesne višine tam sedeli brez težav, medtem ko smo se v yarisu z glavo dotikali stropa. Za noge medtem zadaj težav ni bilo ne v enem ne v drugem, kar je za avtomobila pod štirimi metri dolžine precejšnje presenečenje, še posebej za krajšega swifta. No, dolžinski primanjkljaj pa se nekje mora poznati in to se zgodi pri prtljažniku, ki je pri yarisu nekaj zmogljivejši (286:265 litrov). A da ne bo pomote – z vidika velikosti vozil si glede prostornosti oba zaslužita pohvale. In sta si precej blizu. Pri čemer sta si skorajda povsod drugje precej narazen…
Najbolj očitno je to med vožnjo. Yaris na tem področju ni ne presenetil ne razočaral, njegovo obnašanje na cesti je bilo »po pričakovanjih«, korektno, zadovoljivo. Avto je ob tem pregleden, edina zamera, ki pa to niti ne more biti v pravem smislu, je malce prenizek položaj volana za višjerasle voznike. Swift je drugačna zgodba. Brez pretiravanja lahko o njem zapišemo, da nas je med vožnjo v pozitivnem smislu presenetil, če ne že kar navdušil, tako zelo, kot nas že res dolgo ni noben drug avto. Morda tudi zaradi tega, ker od njega podzavestno nismo pričakovali nič posebnega, a se je nato vsaka vožnja izkazala za pravi užitek. Hočeš nočeš smo se tako spomnili na legendarnega minija, saj se mu, če ne upoštevamo nekaterih športnih različic, že dolgo noben drug podobno velik avto po voznih lastnostih, v smislu »gokart« občutka, ni približal do te mere kot novi swift.
V bistvu je občutke kar težko ubesediti, zato zapišimo le, da se swift v vseh razmerah vozi odlično. Morda k temu pripomore nizka, za mestne razmere celo prenizka oddaljenost od tal, s katero je ta avto hitro žrtev že nižjih robnikov, morda izjemen litrski bencinski trivaljni mlinček s 112 konji (82 kilovati), ki avto do stotice pospešijo v 10,6 sekunde in dosežejo precej visoko najvišjo hitrost (195 km/h), zagotovo tudi dejstvo, da swift ob vsem tem tehta vsega 925 kilogramov, zaradi česar je tudi poraba goriva precej nizka (5,4 litra na 100 kilometrov). A kakor koli obrnemo, je dejstvo, da z voznimi lastnostmi tekmeca premaga na celi črti. Pri čemer spet pridemo do že omenjenega – če si človek želi le umirjene vožnje in ga vse omenjeno ne gane, takih pa je tudi veliko, bo yaris povsem zadovoljil njegove ali njene potrebe. Resda je z enako močnim 1,5-litrskim motorjem, tudi zaradi slabih 200 kilogramov večje teže (1120), precej manj odziven pri vseh hitrostih in razmerah (pospešek do stotice 11,2 sekunde, najvišja hitrost 175 km/h) in mu je dinamična vožnja ob tem precej tuja, a ta avto pač nagovarja drugačne vrste kupcev. Takšne, ki ne želijo izstopati, ki so bolj umirjeni in ki jim je udobje pomembnejše od dinamičnosti. Da, yaris je nesporno bolj udoben od tekmeca, k čemu pripomorejo tudi boljši, večji sedeži. Edina negativna opazka gre tako na račun porabe, ki je bila s 6,4 litra bencina na sto kilometrov za cel liter višja od tekmečeve.
A negativno opazko si vseeno zasluži tudi swift. Poleg omenjene nizke lege nas je pri njem namreč zmotil centralni zaslon sistema infotainment, ki je občutljiv za dotik, a milo rečeno slabo. Je namreč slabo odziven, mestoma počasen, mestoma prehiter, saj ob hočeš nočeš živčnem pritiskanju nato včasih »prebere« več dotikov in se zmede. Skratka, tu je yarisov, ki v nasprotju s številnimi v drugih toyotah pozna tudi lepo število pravih, fizičnih gumbov, precej boljši. In nov dokaz, da v avtomobilih, vsaj če vse skupaj res ni »tiptop«, tako opevani »na dotik« marsikdaj in marsikomu hitro udari na živce.
Cena obeh za majhna avtomobila ni ravno nizka. Testni swift stane 15.250 evrov, testni yaris 15.790, a to še zdaleč ne pove vsega. Treba je namreč upoštevati, da imata oba najvišjo stopnjo serijske opreme, elegance in chic. Ti ponujata zares veliko, a še več suzukijeva, med drugim denimo aktivni tempomat, navigacijo in še kakšno malenkost, s čimer je v bistvu občutno ugodnejši. Več pa v sklepu.
