Formula 1 že desetletja buri duhove. Pooseblja namreč vse najboljše, kar premore svet avtomobilizma. Voziti formulo 1 je zato privilegij, ki ga imajo le redki izbranci, največji mojstri vrtenja volanskega obroča. Tudi to je razlog, da so se pri podjetju Mercedes-AMG odločili zapisano na neki način spremeniti. Imenuje se project one in je zgolj kulminacija 50-letnega dela, ki se je začelo z odločitvijo dveh inženirjev, da bosta nadgradila Mercedesove avtomobile, ki bodo predvsem drugačni. Project one je formula 1 z dovoljenjem za vožnjo tudi po običajnih cestah. Žal je znova le za izbrance, a drugačne vrste, tiste, ki imajo veliko pod palcem. Natanko 275 zemljanov si bo dvosedežnega hibridnega športnika lahko privoščilo za astronomskih 2,275 milijona evrov.
O čem podobnem Hans Werner Aufrecht in Erhard Melcher leta 1967, ko sta ustanovila podjetje AMG, gotovo nista sanjala, saj je bila njuna prvotna želja predvsem dizajnirati in testirati zmogljive motorje. To pa sta kmalu nadgradila z različnimi paketi za povečanje zmogljivosti in dodatki, ki so nadgradili športni videz štirikolesnika. Vprašanje je, v katero smer bi se obrnila zgodba, če leta 1986 ne bi predelala razreda E, ki so ga ljubkovalno poimenovali hammer (kladivo). To je postala najhitrejša limuzina na svetu s hitrostjo 285 km/h, za pogon pa je v kombinaciji s samodejnim menjalnikom, kar je bilo za tiste čase neobičajno, skrbel osemvaljnik z močjo 360 konjev. Za seboj je pustila celo lamborghinija countacha. »Je dovolj hiter, da se spoprime s ferrarijem 288 GTO, kljub temu pa ga lahko vozi tudi vaša babica,« je o avtomobilu dejal tedanji urednik revije Autocar David Vivian.
Inženirja delež prodala koncernu
»Au, maj gad!« (Oh, moj bog!) je kratico AMG šaljivo pojasnil eden izmed Mercedesovih inženirjev, dejansko pa gre za izpeljanko imen obeh ustanoviteljev in rojstnega mesta enega izmed njiju. Inženirja sta bila sicer lojalna znamki iz Stuttgarta vse do trenutka, ko so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ustavili vse motošportne aktivnosti. Pa čeprav je različica 300 SE, ki sta jo razvijala prav Aufrecht in Melcher, na dirkah turnih avtomobilov zmago slavila desetkrat. Razočarana sta odšla na svoje, a kmalu žela uspehe, ko je »njun« mercedes 300 SEL 6,8 s 428 konji moči postal prvak na dirki 24 ur Spaja, pa čeprav je bil občutno težji od tekmecev. Senzacija je ime AMG ponesla po vsem svetu. Kmalu je podjetje zaposlovalo dvanajst ljudi, beseda nemogoče pa je postala prepovedana.
Poseben mejnik predstavlja leto 1990, ko so zaradi velikega povpraševanja različice AMG začeli prodajati v Mercedesovih salonih po svetu, C 63 AMG pa je postal prvi športnik kot posledica skupnega razvoja obeh podjetij. Postalo je jasno, da bosta inženirja prej ali slej svoj delež prodala mogočnemu koncernu Daimler-Benz, ki je kontrolni delež prevzel leta 1999, 1. januarja 2005 pa postal stoodstotni lastnik. Danes podjetje v tovarni v Affalterbachu zaposluje več kot 1500 ljudi (od tega je 800 razvojnikov), njihov cilj pa je na cesto zapeljati visokozmogljive, natančne in učinkovite avtomobile, ki vozniku na obraz izvabijo nasmešek. Hkrati pa morajo biti čim prijaznejši okolju. Kratkoročni cilj so izpusti največ 200 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer. Različico AMG si je mogoče omisliti v celotni paleti vozil, tudi športnih terencih, nima je le razred B, moč pa sega od 381 (A 45 AMG) do 630 konjev (S 65 AMG). Pri čemer so na voljo 4-, 6-, 8- in 12-valjni motorji. Znamka je prisotna tudi v formuli 1, od leta 1996 pa dobavljajo tudi varnostne in reševalne avtomobile.
En človek, en motor
»Treba je na novo določiti meje tega, kar je mogoče,« pravijo odgovorni, zato se zadnjih šest let ukvarjajo tudi z električnimi avtomobili, hibridno tehnologijo iz formule 1 pa na navadno cesto prinaša več kot 1000-konjski futuristični project one z maksimalno hitrostjo 350 km/h in pospeškom šest sekund do dvestotice. Slogan podjetja je En človek, en motor. Ves delovni proces namreč poteka s pomočjo človeških rok, zato je del vozila tudi ploščica z imenom mehanika, ki zagotavlja svojo kakovost in kakovost podjetja, v katerem pravijo, »da je moč zgolj osnova, umetnost pa je v tem, kako jo prenesti na cesto«. Ker gre za hitre avtomobile, ki lastniku zagotavljajo dobršno mero adrenalina, jim je na voljo tudi vozniška akademija, v kateri lahko preizkusijo tudi športni in več kot 200 evrskih tisočakov vredni SLS AMG GT3 z galebjimi vrati. Akademija je na voljo tudi zunaj Evrope, in sicer na Kitajskem, v Indiji in ZDA. Prav slednje so velik trg, na katerem so lani prodali 23.261 AMG, celotna prodaja pa je presegla mejo 100.000, kar pomeni 44-odstotno rast glede na leto prej.
Danes Mercedes z divizijo AMG predvsem odlično zasluži. »Navdušeni smo, kako so se kupci odzvali na različico GT. Tudi sicer smo znamko zgradili na novo, povečali prodajo, predstavili nove produkte in dvignili njihove zmogljivosti. Moj življenjski ritem, moja delovna etika, moji konci tedna – vse to teče v ritmu AMG. Kljub temu pa je AMG pri meni šele na drugem mestu,« pravi Tobias Moers, predsednik uprave. Dodaja, da se pri razvoju AMG vedno soočajo s tremi velikimi izzivi: avtomobili morajo biti čim lažji, okolju prijazni in pa seveda tihi. Si pa danes nihče ne upa odgovoriti na vprašanje, ali je AMG boljši od svoje osnovne različice. O tem Aufrecht pred 50 leti ni dvomil: »Mercedesovega avtomobila v resnici ne moreš izboljšati, lahko pa ga narediš malce drugačnega!«
