Nekaj zelo nenavadnega se dogaja v tako imenovanih posebnih odnosih med Britanijo in ZDA. Domnevno Britaniji najbolj naklonjen ameriški predsednik v zgodovini, kot trdijo njegovi politični »navijači«, na Otoku ni zares dobrodošel. Na obisk ne bo prišel letos, kot je bilo predvideno, ampak prihodnje leto. Ne bo pa prišel na obisk na najvišji ravni, tako imenovani državniški obisk, katerega gostiteljica je kraljica, ampak na navaden »delovni« obisk, ki ga bo gostila Theresa May. Če bo prihodnje leto še premierka. Kraljica občasno sprejme voditelje držav, tudi če pridejo le na delovni obisk. Trumpa menda ne bo. Zakaj so, menda sporazumno, degradirali obisk?
Kraljico bi spravil v zadrego
Uradno zaradi napovedanih množičnih protestov proti Trumpu. Vodja liberalnih demokratov Vince Cable je pred degradacijo obiska dejal, da bi »uradni obisk rasista Trumpa kraljico spravil v zadrego«, njegova namestnica Jo Swinson pa je na letni konferenci stranke dejala: »Trump je nasilnež, ki sovraži ženske, in rasist. Hvali se s seksualnim napadanjem žensk. Okrutno se je norčeval iz invalidnega poročevalca. In čeprav se hvali, da pove tako, kot je, nacistu ne reče nacist.«
Glavno krivdo za potencialne škodljive posledice degradacije obiska za odnose med državama nosi premierka Mayeva. Nepremišljeno je veliko prezgodaj povabila Trumpa na državniški obisk, ker je hotela z obetom kraljevskega blišča in pompa pred vsemi drugimi svetovnimi voditelji osvojiti nečimrnega novinca v Beli hiši. S tem je prelomila staro tradicijo, po kateri so to čast ameriškim predsednikom po navadi izkazali šele v drugem mandatu. Trump naj bi imel kup zahtev, med drugim, da se s kraljico peljeta v Buckinghamsko palačo z njeno zlato kočijo.
Napovedan protest dveh milijonov Otočanov
Obisk na najvišji ravni je bil predviden v minulem poletju. Julija je Trump sporočil v London, da ga ne bo, če Theresa May ne bo poskrbela za »toplejši in boljši sprejem«. To je bil njegov odziv na napoved, da bo njegov obisk na najvišji ravni sprožil največji protest proti rasizmu v britanski zgodovini, na katerem naj bi pričakovali dva milijona ljudi. Proti takšnemu obisku je bil celo predsednik poslanske zbornice John Bercow, ker vključuje govor predsedniškega gosta v parlamentu. Konservativec Bercow je dejal, da Trumpu ne bo dovolil govoriti v poslanski zbornici. Zaradi vsega tega in skrbi vseh tistih v ZDA in Britaniji, ki bi morali poskrbeti za Trumpovo varnost, so obisk preložili za nedoločen čas. Zdaj kaže, da bo vendarle prišel prihodnje leto, vendar le na delovni obisk, in sicer v okviru turneje po več evropskih državah.
Rezidenca za prvi par
Če bi Trump in prva dama Melania prišla na državniški obisk, bi prenočevala pri kraljici v Buckinghamski palači, ki je njen dom in urad. Ker se to ne bo zgodilo, bosta skoraj zanesljivo prenočevala v rezidenci ameriškega veleposlanika, pravi palači, daleč najrazkošnejši veleposlaniški rezidenci na svetu. To je Winfield House in stoji sredi dvanajst juter velikega posestva sredi Londona, saj je del parka Regent. Rezidenca ima drugi največji zasebni vrt v Londonu. Večjega ima samo Buckinghamska palača. Winfield House ima bogato zgodovino. Prva palača, ki so jo zgradili na tem posestvu, je delno pogorela leta 1936. Posestvo je takrat kupila pravljično bogata ameriška dedinja Barbara Hutton, znana tudi po tem, da se je sedemkrat poročila in ločila. Na posestvu si je dala postaviti razkošno novo palačo, ki je bila med drugo svetovno vojno sedež kraljevega vojnega letalstva in oficirski klub. Med vojno jo je obiskal hollywoodski zvezdnik Cary Grant, njen tretji mož, s katerim sta bila poročena le tri leta (1942–1945). Po vojni je posestvo prodala ameriški vladi za en sam dolar. Palača je bila več let klub ameriških oficirjev, leta 1955, po prenovi in številnih spremembah, pa je postala rezidenca ameriških veleposlanikov.
Sedanji ameriški veleposlanik, sedemdesetletni Woody Johnson, je septembra v svojem prvem veleposlaniškem govoru vsem zbranim zagotovil, da bi jim bil Trump všeč, če bi ga poznali. Diplomat? Ne. Milijarder in Trumpov osebni prijatelj. Američani pravijo, da je imenovanje za veleposlanika ZDA na dvoru svetega Jamesa (tako pravijo veleposlanikom) za ameriško visoko družbo največ, kar lahko doseže kateri koli Američan.
