Inšpekcijske službe MOL so tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za oglaševanje na spomeniško zavarovanem kompleksu Kopališča Ilirija ob Celovški cesti v Ljubljani. Čeravno župan Zoran Janković, ki smo mu posebej poslali fotografijo pročelja stavbe, meni drugače: »Kot so vam naše strokovne službe že pojasnile, je za nadzor nad kulturno dediščino pristojen zavod za kulturno dediščino (ZVKDS).« Dejal je še: »Na MOL si že dalj časa prizadevamo za spremembe zakonodaje pri zakonu o graditvi objektov, ki bi našim službam omogočil več pristojnosti tudi na področju oglaševanja.« Kar nima nobene zveze s spomeniško zaščiteno zgradbo iz leta 1929.
Na še enkrat zastavljeno vprašanje inšpekcijskim službam ministrstva za kulturo, kdaj bodo ukrepali, tudi tam pravijo: »Glede na trenutno veljavno zakonodajo ne moremo odrediti odstranitve teh objektov.«
Tako župan kot mestni inšpektorji se torej razglašajo za nemočne ob zakonih, ki jih omejujejo, da bi sneli oglaševalske panoje: če so se panoji po nekem ključu znašli na spomeniško zavarovani fasadi, zdaj ni več zlodeja, ki bi jih zmogel ali smel sneti.
Odgovorili so nam tudi iz službe za razvojne projekte in investicije MU MOL, tam pa obljubljajo, da bodo konec leta 2018 začeli gradnjo novega pokritega olimpijskega bazena in da bodo »predvidoma ob začetku gradnje odstranjeni tudi panoji«. Nov bazen? Medtem ko tivolski korak stran ne dočaka spodobne prenove, ponovnega odprtja v park (danes tam parkirajo zaposleni!)? Javnost je pred leti že z grozo zavrnila megalomanski načrt, ki bi, tako kot Pečečnikova predelava Plečnikovega stadiona, Bloudkovo kopališče ohranil le kot fasado, kot paravan za športnokomercialni biznis. Načrt so potem delno spremenili, a je še daleč od dobrega, pravijo strokovnjaki. Mar torej župan odstranitev panojev pogojuje z novo arhitekturno šlamastiko? im
