Pred desetimi leti o dobrem džintoniku v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji skoraj ni bilo sledu. Za naprednega je veljal lokal, ki je namesto limone z beefeaterjem, gordon'som in v najboljših primerih bombayem ali hendrixom kombiniral rezino kumare ali zrni kave, vedno pa je pijačo pospremila kocka ledu ali nekaj kock ter Schweppesov tonik. Kaj se je zgodilo, da je džintonik v zadnjih nekaj letih dosegel višave in zdaj v nekaterih barih lahko izbiramo med 20 vrstami džina, Schweppesove nalepke pa so zamenjale znamke Fever Tree, 1724, Ledger's in Fentimans?

»Za preporod džintonika je odgovorna Velika Britanija. Zgodil se je pred približno 15 leti, ko so pubi opustili stari kozarec za long drink, ki je bil raven, visok, ozek, vanj pa so takrat dajali kocko ledu, rezino limone, slab džin in še slabši tonik. To je bila pijača, ki je bila absolutno dolgočasna in nezanimiva. Kozarec za long drink so takrat zamenjali z vinskim kozarcem jabolčaste oblike, v katerega so dali poln kozarec ledu, dober džin in predvsem zelo dober tonik. Ko so začeli uporabljati drug kozarec, dober džin in dober tonik ter različne začimbe glede na to, kako se je destiliral džin, je to postala dobra in zanimiva pijača,« pravi Gašper Čarman iz vinoteke eVino, ki ima v svoji trgovini več kot deset vrst džinov, bare v regiji pa oskrbuje s tonikom fever tree.

Ni dobrega džina brez pravega tonika

Najpopularnejši in po njegovem mnenju tudi najboljši so džini znamk Martin Milers in London Dry Gin, v katerega dodajajo vodo z Islandije in je največkrat nagrajeni džin na svetu, obenem pa ima tudi dobro razmerje med ceno in kakovostjo, poleg teh pa še francoski G'Vine, ki ima za osnovo destilat iz grozdja, in džin znamke Nordes iz španske Galicije, potem pa so tu še bolj komercialne znamke Mare, Monkey, Hendrix, Bombay. A naj bo džin še tako vrhunski, džintonik ne bo dober, če bo narejen s slabim oziroma presladkim tonikom in ne bo pravilno postrežen, torej v pravem kozarcu, z veliko ledu in s pravimi dodatki. »Bistvo džintonika so arome, ki prihajajo tako iz džina kot iz tonika. Te arome potrebujejo kozarec, ki je zaprt proti vrhu oziroma ni raven, da se arome lahko ohranijo,« razlaga Čarman pomembnost oblike kozarca, tonik pa je sploh ključen, saj sestavlja tri četrtine pijače. »Da se dober džin meša s slabim tonikom, je katastrofa. Nemogoče je, da bi s schweppesom naredili dober džintonik. Lahko vzamete monkey 47, pa boste videli, da bo zanič, ker je presladek,« je prepričan Čarman, ki poudarja, da je poleg tonika fever tree, ki je najbolj razširjen, na trgu še veliko drugih kakovostnih tonikov.

Glede na džin in to, kako je bil destiliran, se izbira tako tonik kot začimbe, ki poudarijo okus in vonj pijače. Hendrix gre dobro s kumaro in listi vrtnic, pri džinih mare in nordes, ki sta bolj zeliščna, se lahko igraš z različnimi začimbami, na primer s prahom olive, kardamamom, martin miler pa je najboljši z agrumi, recimo limeto, pomarančo, medtem ko so priljubljeni dodatki tudi ingver, kurkuma, poper, pitaja in pasijonka. Prav »začimba«, v tem primeru rezina kumare ob džinu hendrix, je po mnenju Boruta Lična iz vinoteke Movia veliko prispevala k razcvetu džintonika: »Hendrix je s tonikom fever tree in kumaro oral ledino, saj je bil prvi, s katerim džintonik ni bil samo džin, tonik, led in mogoče limona, ampak so si drznili dodati kumaro, ki je že na videz bolj kreativna in da tej pijači drugačen priokus.«

Priljubljen, ker je manj sladek

Ličen v ljubljanski Movii ponuja okoli 20 vrst džinov, v Fabriki v Novi Gorici pa približno sto. Ima vse komercialnejše džine, nekaj pa tudi butičnih, na primer znamke Sipsmith, Oxley, Solo, slovenski Brin, G'Vine in japonski Ki no bi. »Res dolgo smo bili osredotočeni na vina, trend v svetu pa je šel v smer džinov. Šlo je za idejo žganih pijač, ki nam je bila najbližje in najbolj simpatična. Dovolj je kreativna in tudi naravna, zdaj so na voljo tudi toniki, ki imajo manjšo vsebnost sladkorja,« na vprašanje, kako to, da vinoteka ponuja toliko različnih džinov, odgovarja Ličen, ki meni, da je džintonik kot pijača priljubljen, ker ga je precej enostavno destilirati, ker je vanj vpletenih veliko idej in kreativnosti, predvsem pa zato, ker daje občutek manjše sladkosti v primerjavi z drugimi koktajli oziroma long drinki, čeprav je v kombinaciji s tonikom sladek. »Pri dobrem džinu je tako, da mora biti destiliran, da ni zmešan s kakšnim slabim alkoholom, bistveno pa je tudi to, da se čutita okus in vonj,« še dodaja Ličen, ki enako kot Čarman poudarja pomembnost serviranja. »Pomembni so okus, vonj in navsezadnje tudi videz. Kozarci so večji, širši in na peclju, ker se tako džintonik drugače vonja, če je na peclju, se vsebina kozarca tudi ne segreva. V njem mora biti tudi več ledu, da pijača ostane hladna, pomembna je tudi kakovost oziroma kompaktnost ledenih kock.«

Džin bo ostal, prihajajo tudi drugi

Bari so se, ko gre za ponudbo džinov, precej razbohotili, z njimi pa tudi cene džintonikov, ki znajo doseči do osem, devet evrov za kozarec, v preteklosti pa smo kozarec te pijače običajno dobili za manj kot štiri evre. Pri tem je treba dodati, da vsi lokali kljub cenam, ki jih navijajo zaradi dragih znamk džinov, še niso doumeli, da s tem, da imajo na polici monkey 47, ne pa tudi dobrega tonika in primernega kozarca, še vedno niso nikamor prišli. Čarman sicer meni, da je ponudba džintonikov v Sloveniji dobra, znajo pa ga uživati tudi pivci, kar je lahko opazoval na svoji stojnici na Odprti kuhni, kjer so mimoidoči stalno preizkušali nove džine, ne pa samo segali po znanih znamkah.

Džintonik zdaj jadra na valu popularnosti, ni pa edina zanimiva mešanica na trgu. Kreativa se dogaja tudi z vodko, rumom, konjakom. »Če poskusite zmešati konjak z ginger alom in dodate pomarančo, boste dobili fenomenalno pijačo, prihodnje leto pa bo zagotovo hit moscow mule, pijača, ki jo sestavljajo vodka, ingverjevo pivo, meta in limeta, postrežena pa je v bakrenem kozarcu,« našteva Čarman, ki meni, da bo džin v takšnem razmahu ostal na trgu tudi v prihodnosti, ker je zanimiv za pivca, ker je dobra, kreativna in zanimiva pijača, pa tudi za lastnike barov in restavracij, ker se lahko igrajo z različnimi okusi.