Stekla so prva gradbena dela na novomeškem Glavnem trgu. Te dni so delavci med drugim odstranjevali stare granitne kocke. Medtem ko so podjetniki in trgovci že večkrat povzdignili svoj glas, saj se bojijo, da bo enoletno zaprtje Glavnega trga za promet odneslo stranke, sta se na nas obrnila še lastnika dveh stavb (njuni imeni hranimo v uredništvu). Bojita se, ali bodo stavbe sploh prenesle predvidene gradbene posege. Nihče namreč točno ne ve, v kakšnem stanju so tristo in več let stare hiše, ki so bile v svoji zgodovini že večkrat predelane, pretresene in hudo poškodovane zlasti med drugo svetovno vojno.
»Tako Zavod za varstvo kulturne dediščine kot občino in krajevno skupnost sem že pred dobrim letom opozarjal, da lahko pride med obnovo do poškodb starih stavb. Toda v samih kulturnovarstvenih pogojih zavod ni navedel ničesar, kar bi nekako varovalo vse te kulturne spomenike pred poškodbami. Varnostnega režima torej ni nikjer v dokumentih, čeprav bi moral biti,« pojasnjuje sogovornik.
Občina: Do poškodb ne bi smelo priti
Po besedah dr. Tomaža Slaka, vodje urbanističnega sveta na novomeški občini, so vsi gradbeni postopki zastavljeni tako, da do novih poškodb ne bi smelo prihajati. »Če bi do kakšne vseeno prišlo, bomo obravnavali vsak primer posamično in se o rešitvi nastalega stanja dogovorili z izvajalcem.« A naš sogovornik je prepričan, da bo do poškodb zagotovo prišlo, saj imajo slabe izkušnje že pri manjših posegih v mestnem jedru, še posebej pa jih skrbijo hude vibracije pri utrjevanju terena in razbijanju skal.
Na občini zagotavljajo, da izvajalec pozna situacijo in stanje objektov, ki mejijo na gradbišče, ter tudi sestavo tal. Kot dodaja Slak, se zgolj v nekaj primerih z gradnjo približajo objektom, kjer pa v primerih neugodne sestave tal predvidevajo takšne načine izkopov, ki ne povzročajo vibracij oziroma jih zmanjšujejo na minimum. Predvidena je uporaba vibracijskih naprav, kjer se namesto vertikalnih uporablja horizontalne vibracije, ki bistveno manj vplivajo na stabilnost objektov v bližini. Poleg tega so na celotni trasi predvideni takšni sistemi tlakovanja, pri katerih se bo moč kar v največji meri izogniti vibracijskemu utrjevanju, pravi. »Vrsta tehnologije gradbenih del je torej prilagojena stanju stavb ob gradbišču.«
Nemogoče je z gotovostjo predvideti obnašanje starih hiš
Da je za historične objekte zelo težko ali skoraj nemogoče z gotovostjo predvideti njihovo obnašanje, potrjujejo tudi na Zavodu za kulturno dediščino oziroma Direktoratu za kulturno dediščino. Zato je tveganje, da bi vseeno prišlo do kakšnih neljubih posledic, toliko večje. »Izvajalec mora pri svojem delu upoštevati vse gradbene predpise in tudi standarde, ki opredeljujejo mejne vrednosti vibracij na objekte in v katerih so dopustne vrednosti za historične stavbe občutno manjše, kot za novejše.«
Družina našega sogovornika ima hišo na Glavnem trgu v lasti že skoraj tristo let. »Nihče točno ne ve, kaj vse so te hiše prestale. Nihče nima nobenih načrtov, pa bi jih bilo treba upoštevati,« meni sogovornik in dodaja, da so mu na občini dejali le, da bodo poškodbe na hišah sproti spremljali. »Toda takrat bo že prepozno,« dodaja. »Vemo pa, da je tovrstne poškodbe stavb zelo težko dokazovati.«
Stavbe bodo najbolj nihale v zgornjih delih
Kot pojasnjujejo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, se prav z namenom preprečevanja poškodb in ustreznega ukrepanja ob njihovem morebitnem nastanku običajno izvaja monitoring objektov. »V kolikšnem obsegu in s kakšnimi metodami se izvaja spremljanje vplivov na objekte, pa ni vsebina konservatorskih načrtov niti kulturnovarstvenih pogojev,« odgovarjajo. Na občini dodajajo, da je podjetje Aktim začelo izvajati nadzor v septembru. Ta zajema podroben pregled stanja zunanjosti in notranjosti objektov, evidentiranje obstoječih poškodb, namestitev mavčnih zalivk in namestitev naprav za merjenje vibracij. Poročilo se izdela za vsak objekt posebej. Med celotno gradnjo sproti spremljajo stanje objektov, sledi podroben končni pregled.
V torek je zaposleni iz podjetja Aktim opravil monitoring tudi v hiši našega sogovornika. »Na moje vztrajanje je namestil nekaj mavčnih zalivk, vendar le v višini, ki jo je dosegel s tal. Povedal je, da bodo nastale poškodbe na hišah, resnosti pričakovanih poškodb pa ne more oceniti in da bodo stavbe najbolj nihale v zgornjih delih, kjer pa ni namestil plomb, saj ni imel ustrezne opreme.«
