Potem ko so krščanski demokrati (CDU) Angele Merkel in bavarska krščansko-socialna unija (CSU) zakopali bojno sekiro glede migrantske politike, je kanclerka na današnji skupni novinarski konferenci s šefom CSU Horstom Seehoferjem uradno povabila na pogajanja potencialni koalicijski partnerici, liberalno FDP in Zelene. S strankama se bo unija CDU in CSU sprva sestala ločeno prihodnjo sredo, nato pa v petek še na skupnem sestanku. Merklova je poudarila, da bo unija CDU in CSU na pogajanjih nastopila z enotnim programom. »Nemčija potrebuje stabilno vlado, zato je bilo nujno, da gresta CDU in CSU v pogajanja poenoteni,« je dejala.
Ključna točka spora med CDU in CSU je bila omejitev priseljevanja. Stranki sta v nedeljo dosegli kompromis. Dogovor namreč kljub postavitvi nekakšne zgornje meje priseljevanja pri 200.000 priseljencih neto na leto (pri izračunu bodo upoštevali odseljevanje in vračanje azilantov v domovino) določa tudi pravilo, da je mogoče to mejo premikati navzgor in navzdol, odvisno od tega, koliko bo prosilcev za azil. Dogovor namreč določa, da tistih, ki imajo pravico do azilne zaščite, na meji ni mogoče zavrniti ne glede na omenjeno kvoto.
Zapis, ki omogoča različne razlage
Seehofer je ob kompromisu, ki je očitno luknjičast in dopušča razlage v vse smeri, dejal, da bo Nemčija končno dobila priseljensko zakonodajo, ki ima rep in glavo. A v dogovoru nikjer ni mogoče najti zapisa »zgornja meja«. Seehoferja slednje očitno ne skrbi – dejal je, da je zanj ključno, da je v dogovoru zapisano, da bo Nemčija na leto sprejela 200.000 migrantov, in da sam zapis teh dveh besed ni pomemben.
Iz stranke Zelenih, ki že ves čas zavrača omejevanje priseljevanja v Nemčijo, prihajajo mešani komentarji. Vodja stranke Simone Peter dogovor kritizira in pravi, da poleg postavljene meje vključuje dodatna pravila, ki jih v stranki ne podpirajo. »V programu, ki jemlje pravice, Zeleni ne bomo sodelovali,« je dejala. Ena njenih strankarskih kolegic je bila manj kritična in je dejala, da sta Merklova in Seehofer s kompromisom dobila vsak nekaj, da pa morajo dogovor še preučiti. Skrbi pa jo, kako bodo azilante kar odrezali, če bodo dosegli 200.000 priseljencev.
Energetika je velik koalicijski izziv
Migrantska politika ni edina zahtevna tema v koalicijskih pogajanjih. Precej hude krvi je pričakovati pri okoljsko-energetskih temah. Zeleni zahtevajo ustavitev vseh termoelektrarn na premog že do leta 2020, medtem ko FDP takšnim posegom države v energetiko ostro nasprotuje. Stališča CDU so nekje vmes. Merklova je napovedala postopen prehod na obnovljive vire energije in zaprtje vseh jedrskih elektrarn v državi do leta 2022. Slednjo odločitev je sprejela praktično čez noč, po katastrofalni jedrski nesreči na Japonskem, zato ni mogoče izključiti še kakšnih presenečenj v energetski politiki. Hitro zapiranje elektrarn na premog ni izvedljivo, saj se je (pre)hiter prehod na obnovljive vire energije v Nemčiji izkazal za izjemno drag program. Kanclerka pa je tudi pod pritiskom zavez za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida do leta 2020 za še deset odstotkov. Podatki zadnjih let ne dajejo upanja, da se bo to zgodilo.
