Nemški krščanski demokrati (CDU) kanclerke Angele Merkel in krščanski socialisti (CSU) pod vodstvom Horsta Seehoferja so včeraj dosegli dogovor o priseljenskih kvotah, kar je bil glavni predmet razhajanj in koalicijskih pogajanj med sorodnima strankama po nemških parlamentarnih volitvah pred dvema tednoma.
Nemčija naj bi tako sprejela okoli 200.000 ljudi na leto na podlagi humanitarnih načel, vendar naj to ne bi bila strogo določena oziroma črno na belem napisana zgornja meja, je poročal Reuters, sklicujoč se na dva vira v strankah. Lani je Nemčija sprejela približno 280.000 beguncev. V državo bi sprejeli tudi družine beguncev, ki so že v Nemčiji. Dogovor so dosegli po sedmih urah pogajanj, do njega pa naj bi prišlo na štiri oči med Merklovo in Seehoferjem.
Razhajanja s staro partnerico
Pred Merklovo je po relativni volilni zmagi težka naloga sestavljanja vladne koalicije. Prvi korak je bil, da politiko uskladi z bavarsko CSU, ki je nekakšna sestrska stranka krščanskih demokratov, med njima pa je v zadnjem času prihajalo tudi do večjih vsebinskih razhajanj. Največje je bilo prav politika priseljevanja. Ko je Merklova leta 2015 odprla vrata migrantom in jih je v državo prišlo 1,3 milijona, so krščanski socialisti povzdignili glas in ostro kritizirali kanclerko ter zahtevali določitev priseljenskih kvot. To ni presenetljivo, saj se CSU programsko premika še bolj na desno, potem ko je na parlamentarnih volitvah utrpela izgubo desetih poslanskih sedežev (s 56 so padli na 46), sodeč po analizah predvsem na račun vzpona skrajno desne Aletrnative za Nemčijo. Merklova je določitev kvote doslej zavračala, rekoč da ni v skladu z nemško ustavo, ki zagotavlja pravico do azila vsakomur, ki je politično preganjan.
V lovu za še 109 sedežev
Merklova z dogovorom s CSU, ki sicer še ni dokončen, odpira vrata nadaljnjim koalicijskim pogajanjem. Stranki imata skupaj 246 sedežev, do večine v 709-članskem parlamentu jih torej potrebujeta še vsaj 109. Ker so socialdemokrati, dosedanji partnerji v veliki koaliciji, napovedali odhod v opozicijske vrste, bo Merklova iskala povezovanje drugje, po pričakovanjih predvsem pri liberalcih (FDP) in Zelenih, ki imajo skupaj 147 poslancev.
Glede migrantske politike bodo verjetno lahko našli skupni jezik pri določilu, da bi imeli prednost tisti z veščinami, ki jih nemški trg delovne sile potrebuje. Sicer pa bodo ta pogajanja še mnogo bolj naporna kot med CDU in CSU, saj so programske razlike večje. Po pričakovanjih lahko trajajo še nekaj mesecev, kar pomeni, da bo največje evropsko gospodarstvo v tem času delovalo brez polno opravilne vlade. Ni pa niti gotovo, da bodo pogajanja sploh uspešna. Ena od mogočih rešitev v primeru propadlih pogajanj je manjšinska vlada ali celo predčasne volitve, ki pa si jih ne želi nobena od večjih strank in bi lahko še najbolj koristile skrajni desnici. ba
