Kot pravi šestnajstletna Radovljičanka Vita Lukan,je v finalni tekmi evropskega prvenstva konec septembra v Rusiji plezala sproščeno. »Oprimki so bili skozi vso smer dobri, končni gib pa mi je očitno bolj ustrezal kot drugim tekmovalkam in to mi je prineslo zmago,« pravi dijakinja tretjega letnika športnega oddelka na Gimnaziji Jesenice, ki razmišlja o naravoslovnem študiju.
Pri plezanju se ji zdi najpomembnejši reden trening. »In da veš, kaj si želiš. Zgolj talent ne zadošča, veliko moraš vlagati,« pravi. Trenira petkrat na teden po tri ure. Njen klub ŠPO PD Radovljica ima v Podvinu odlično steno za treniranje težavnosti. »Trenerji so zelo dobri, cel sistem deluje odlično, to se mi zdi ključno za uspeh,« pravi plezalka. Njen trener je Domen Švab, sicer tudi glavni trener v mladinski reprezentanci.
Plezanje skrajšali z osem na šest minut
Čas plezanja na tekmah v težavnosti so skrajšali z osem na šest minut, a Vita s tem nima težav. »Nikoli mi še ni zmanjkalo časa. Plezam precej hitro, že od začetka napadalno,« pravi. Rada pleza tako težavnostne kot balvanske smeri. »Menim, da je mogoče biti dober v obeh disciplinah, v težavnostnih smereh se tudi pojavlja čedalje več balvanskih prvin,« pravi. Nekajkrat je poskusila tudi s hitrostnim plezanjem, tretjo disciplino v športnem plezanju. »Čeprav mi ni prav všeč, ga bo treba trenirati,« pravi. Na olimpijskih igrah leta 2020 se bo namreč tekmovalo v kombinaciji vseh treh disciplin. Vita se bo sicer za medaljo potegovala že prihodnje leto na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu.
Vzdušje v reprezentanci je res dobro, še pravi Lukanova, ki je že konec lanskega leta na mladinskem svetovnem prvenstvu v težavnosti osvojila bron, med balvanistkami pa srebro. V obeh kategorijah je zmagala leto dni starejša Janja Garnbret. »Všeč sta mi njen slog in talent, kako je sposobna reševati probleme, pleza z veliko lahkoto,« pravi Vita. »Fino je trenirati z njo, če mi kaj ne gre, vidim, kako to reši ona.« Lukanova že tekmuje na članskih tekmah svetovnega pokala. »Nekatere tekmovalke so res dobre, razlika med mano in njimi je kar občutna, tudi smeri so mogoče težje, vendar mislim, da uvrstitve v finalne tekme niso več tako daleč. Za stopničke pa bo še kar veliko dela,« pravi trenutno 22. v članskem svetovnem pokalu v težavnosti.
Anže Štremfelj, selektor slovenske mladinske reprezentance, je z Lukanovo zelo zadovoljen: »Ima potencial tudi med članicami in je sposobna priti v vrh. Že zdaj se na tekmah svetovnega pokala uvršča med prvih 15, zagotovo pa jo čaka še veliko treningov.«
Komaj čaka na Kranj
Tudi med fanti vidi Štremfelj enega ali dva posameznika, ki bi lahko uspešno tekmovala med člani v svetovnem pokalu, vendar pa bi za konkurenčnost potrebovala še bistveno več treningov. »Torej, več let trdega treninga in pridobivanja tekmovalnih izkušenj na najvišji ravni, predvsem pa popolne predanosti plezanju,« pravi Štremfelj.
Lukanova se že veseli zadnje članske tekme v sezoni novembra v Kranju. Potem bo čas tudi za plezanje v skali, v plezališčih. Njena najtežja doslej preplezana smer je ocenjena z 8b. Je že na pragu 9a, težavnosti, ki jo letos kot za stavo premagujejo najboljše plezalke na svetu, Margo Hayes, Anak Verhoeven in še nekatere? »Nad njihovimi dosežki sem navdušena, očitno se da preplezati tudi to,« pravi Vita Lukan, ki v prostem času rada teče za splošno kondicijo, se druži s prijatelji in »takšne stvari«.
