Poskušajte si predstavljati klasičnega milijarderja. Lepo je oblečen, druži se z najlepšimi ženskega tega sveta, ima jahto, privezano v Monaku, svoje nogometno moštvo in nadzoruje velik delež v pomembnih podjetjih. Če mislite, da govorimo o Romanu Abramoviču ali pa Elonu Musku, ste v zmoti. V naslovni vlogi bo tokrat eden najbogatejših Italijanov svojega časa, žal že pokojni Giovanni Agnelli - Gianni. Možakar, ki so ga vsi oboževali in je pomembno vplival na življenje številnih Italijanov, saj je bil tri desetletja prvi mož Fiata, avtomobilskega podjetja, ki ga je ustanovil njegov dedek.
Podjetje, ki je v najboljših letih nadzorovalo 4,4 odstotka celotnega bruto družbenega proizvoda Italije, v njem pa je bilo zaposlenih 3,1 odstotka vseh delavcev v industriji, je prevzel leta 1966 s poslanstvom, da Fiat postane najpomembnejši v Italiji in eden glavnih evropskih proizvajalcev avtomobilov. Začel je graditi tovarne tudi zunaj meja, na primer v tedanji Sovjetski zvezi – bila je največja v Evropi, naložba je bila vredna 800 milijonov dolarjev, v njej pa so proizvajali tri avtomobile, tudi fiat 124, ki je bil leta 1966 evropski avto leta – in Južnoafriški republiki, hkrati pa je sklenil številna mednarodna zavezništva. V času naftne krize tudi s podjetjem Lafico, ki je bilo v rokah libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Prodaja 10 odstotkov Fiata je bila kontroverzna, leta kasneje pa je delnice kupil nazaj. Podjetje se je vse bolj širilo, del tega pa sta postala tudi Ferrari in Lancia.
Znan je dogodek iz leta 1979, ko je zaradi gospodarske krize v Italiji želel odpustiti 15.000 delavcev. Ti so se organizirali in prišlo je do velike stavke, ki je v tovarni Marafiori za 35 dni blokirala proizvodnjo. Organiziral je marš s podporo ostalih 40.000 delavcev, ki so zavzeli tovarno in nadaljevali proizvodnjo. To je bila njegova končna zmaga proti uporniškim sindikatom. Fiat se je širil tudi v druge poslovne vode od založništva (kupil je tudi pomembna dnevnika La Stampa in Corriere della Sera), bančništva in zavarovanj pa vse do tekstilne industrije, 80. leta pa so bila ena najuspešnejših v zgodovini podjetja.
Zaljubijo se zgolj služabniki
Agnelli je sicer študiral pravo, zato se ga je oprijel vzdevek Odvetnik, na začetku druge svetovne vojne pa se je boril na vzhodni fronti in bil dvakrat ranjen. Že tedaj je dobil sloves ženskarja; znan je dogodek, ko ga je nemški oficir po prepiru zaradi dekleta ustrelil v roko. Čeprav je veljal za playboya, ki naj bi zapeljal celo Jackie Kennedy in filmsko zvezdo Anito Ekberg, je bil poročen le enkrat, in sicer od leta 1953 pa vse do svoje smrti 50 let kasneje. »Zaljubljen? Vedno sem mislil, da se zaljubijo zgolj služabniki,« je nekoč dejal. In dodal: »So moški, ki se pogovarjajo o ženskah. In so moški, ki se pogovarjajo z ženskami. Z ženskami se raje pogovarjam.« Ženske je osvojil tudi s svojim smislom za modo. Tako mu je oblikovalec Nino Cerruti polaskal, da je njegov največji navdih za modne kreacije, revija Esquire pa ga je razglasila za enega izmed petih najbolje oblečenih moških v zgodovini.
Njegova značilnost je bila, da je čez manšeto na srajci vedno nosil uro, pogosto pa je ob obleki, narejeni po meri, imel obute pohodniške čevlje. Že v mladih letih je veliko potoval in se družil z elito, med njegovimi prijatelji pa so bili tudi ameriški predsednik John Kennedy, Henry Kissinger in David Rockefeller. Nekoč je bil celo v družbi politikov in ministrov s tedanjim sovjetskim vodjem Nikito Hruščovom, ki mu je dejal: »S tabo želim govoriti, ker boš vedno na oblasti.« Znane so bile zabave v njegovi razkošni vili na Azurni obali, ki so jo leta 2008 prodali za neverjetnih 500 milijonov evrov. Tedaj je bila to najdražja nepremičnina na svetu. Bil je velik ljubitelj avtomobilov in hitre vožnje. Nekdanji svetovni prvak v formuli 1 Niki Lauda je vožnjo z njim opisal kot najbolj grozljivo izkušnjo svojega življenja. Agnelli je imel v kolekciji avtomobilov tudi ferrarija 360 speedway, lancia delto integrale in v kabrioleta predelano različico fiata multiple. S ferrarijem je nekoč doživel nesrečo pri hitrosti 200 kilometrov na uro, a čudežno preživel. Zanimivo, da sta tako njegov oče kot mama življenje izgubila prav v prometni nesreči.
Najbogatejši v zgodovini države
Gianni je postal najbogatejši človek v tedanji zgodovini države, mnogi so v njem videli nekronanega kralja. Bil je priljubljen tudi med novinarji, v intervjujih pa je razglabljal o ekonomiji, modi in tudi nogometu. Njegova igračka je bil torinski klub Juventus. Kljub temu ni bil nikoli obdan z varnostniki, saj je zanje dejal: »Vidijo preveč in tudi govorijo preveč.« Leta 1991 ga je tedanji predsednik Francesco Cossiga imenoval za senatorja do konca življenja. Delavci so zanj skovali slogan: »Agnelli je Fiat. Fiat je Torino. Torino je Italija.« Nekoč je dejal, da če bosta na svetu ostala le dva avtomobilska proizvajalca, Fiata ne bo med njima. Ko je dopolnil 75 let, je moral v skladu s politiko podjetja zapustiti mesto prvega moža, nasledil pa ga je Cesare Romiti. Eduardo, njegov edini sin in glavni dedič, je leta 2000 naredil samomor. Čeprav ni bil več številka ena, je bil aktiven v pogovorih s koncernom General Motors, ki je postal del Fiata, potem ko so kupili 20 odstotkov delnic. Ko je izgubil boj z dolgoletno boleznijo, so pogreb v živo prenašali na televizijski postaji Rai Uno, njegovi krsti se je poklonilo več kot 100.000 Italijanov, tedanji predsednik Carlo Ciampi pa je dejal: »Po njegovi smrti je na italijanskem odru nastala velika praznina.« Agnellijevo premoženje so ocenili na dve milijardi evrov, v umetniški zbirki pa so bila tudi neprecenljiva dela Moneta, Klimta, Bacona, Warhola in Lichtensteina.
