Capturjeva zgodba je po svoje že znana. Avtomobil, s katerim je Renault po svoje že leta 2013 začel pisati zgodbo segmenta, je všečen mali športni terenec, a brez štirikolesnega pogona, s katerim se boste hitro spoprijateljili. Trendovski križanec prepriča s svojo okretnostjo, kar pri njegovih 4,12 metra dolžine tudi pričakujemo, višje sedenje pa je samo v prid tistim, ki želijo lažje vstopanje in izstopanje (morebiti se bodo mladi ob tem nasmihali, že čez nekaj let pa bodo visok položaj za volanom še kako cenili), za piko na i pa tudi boljšo preglednost, ki je zavoljo velikih steklenih površin podobna, kot jo imajo najboljši košarkarski organizatorji igre. Svoje doda še 377-litrski prtljažnik, ki ustreza vsem prostorskim zahtevam športnega para ali prostorsko ne preveč zahtevne štiričlanske družine.
Zgodba crosslanda X je malce drugačna, konec koncev je na cesto zapeljal kot terensko obarvan naslednik enoprostorske merive, kar se še najbolj pozna v notranjosti. Na trgu je novejši od capturja, saj je prodajno pot začel šele letos, in hkrati dovolj zanimiv, da se mu zlahka postavi po robu, na nekaterih področjih pa ga tudi prehiti. Oblikovno razdvaja, zato ne bodite začudeni, da bodo v družbi nekateri hitro dvignili roke v zrak, ker jim bo všeč, spet drugi bodo menili nasprotno. Takšna razklanost bo tako med moškimi kot tudi ženskami. Vsekakor je njegov veliki adut nekaj bolj prostorsko razkošna karoserija, saj se dolžinska mera 4,21 metra pozna tako v potniškem prostoru, kjer je prostora tudi na zadnji klopi sploh za kolena dveh odrastlih potnikov več kot v capturju, svoje pa doda tudi 410-litrski prtljažnik, ki nadgradi celoten vtis o prostornosti. Dodana vrednost je podobno kot pri capturju tudi vzdolžno pomična zadnja klop.
Filozofiji oblikovanja notranjosti sta si različni, a je želja razvojnih inženirjev v obeh primerih enaka: prepričati z udobjem. Zato ne čudi, da bo voznik hitro našel pravi položaj za volanom, ergonomija pa je na dovolj visoki ravni, da voznikovega nerganja sopotniki nikoli ne bodo slišali. Smo pa dobili občutek, da je captur vendarle malce udobnejši, crossland pa malce trši, a mu tega ne štejemo v slabo.
Sledita motorja, ki moč na prednji kolesi prenašata po 6-stopenjskem ročnem menjalniku. Oba sta dizelska, konjičkov pa je dovolj, da na cesti ne boste med počasnejšimi (maksimalna hitrost opla je 187, renaulta pa 180 km/h). Se pa razlika desetih konjev več crosslandu (120:110) v prometu pozna bolj, kot bi si mislili, konec koncev sta si tudi pljučni prostornini zelo blizu (1,6:1,5 litra). A razlika pri zmogljivostih je vendarle zelo majhna, podobna kot tudi pri porabi, kjer pa je captur v povprečju porabil deciliter več goriva (5,2:5,1 l). Zanimivo je tudi, da sta si posodi za gorivo s 45 litri identični, doseg z enim polnjenjem pa je tako okrog 860 kilometrov, kar je vredno pohvale.
Z opremo ne varčujeta, saj imata outdoor (captur) in innovation (crossland) vse potrebno tako na področju varnosti kot tudi udobja, kar se na koncu pozna tudi pri ceni, smo pa kot negativno pri opremi obeh izpostavili telefonsko povezavo bluetooth, ki ni delovala popolno, zvok namreč ni bil najčistejši in je na trenutke deloval popačeno. Na ceniku je bil med testnima kandidatoma sicer dražji renault (21.490:19.400 evrov), in to upravičeno, saj serijsko premore tudi navigacijo, pomoč pri parkiranju in pametno kartico namesto ključa. Več pa v sklepu.
