Edino, kar je Slovenija poleg paštete argeta, Pop Designa in hormonskih študij Boštjana M. Zupančiča dala svetu, je njena zgodba o spektakularnem neuspehu. Petindvajset let po osamosvojitvi je namreč polovica Slovencev prepričanih, da jim je bilo bolje celo takrat, ko so se vozili v stoenkah in pili fanto bibite, druga polovica pa verjame, da jim je državo ugrabila militantna skupina stricev, oboroženih s katetri in hojcami. Zgodba o slovenski samostojnosti bi zato lahko Katalonce (pa tudi Škote, Baske, Korzičane, Štajerce in vse druge simpatične sanjave narode, ki so prišli a

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.