»S pojavom pametnih telefonov in novih komunikacijskih tehnologij, delno tudi zaradi upada strahu pred okužbo z virusom HIV, število novih primerov vseh spolno prenosljivih okužb opazno raste,« opozarja prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pravi, da je skrajni čas, da si prenehamo zatiskati oči o resnosti te nacionalne zdravstvene problematike: »Spolnemu zdravju namenjamo premalo pozornosti, tukaj so še stigma in naša zaprtost do odprtih pogovorov o spolnosti.« Zato si na Infekcijski kliniki že od leta 1995 prizadevajo za dostop do ambulant za odkrivanje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb brez napotnice.
To stališče je ponovila tudi na nedavnem strokovnem posvetu, ki so ga pripravili na pobudo Društva informacijski center Legebitra. Na njem so soočili poglede na problematiko spolnega zdravja in preprečevanja spolno prenosljivih okužb predstavniki različnih družbenih plasti, ki jih problematika zadeva neposredno in posredno. »Veseli me, da se o korakih za odpravo napotnice danes resneje pogovarjamo,« je poudarila Matičičeva. Uvajanje neposrednega dostopa do specialističnih ambulant za spolno prenosljive okužbe bi v praksi pomenilo, da pacienti za obravnavo ne bi več potrebovali napotnice družinskega zdravnika, podobno kot na primer pri ginekološki obravnavi.
Gonoreja odporna proti antibiotikom
»V skokovitem porastu je zlasti gonoreja, ki se že približuje najpogostejši okužbi s klamidijo,« je povedala Matičičeva. Opozorila je, da postaja gonoreja zaradi mutacij vse bolj odporna proti antibiotikom, ki so na razpolago. Po njenem mnenju prav tako podcenjujemo skrb vzbujajoč porast sifilisa in drugih spolno prenosljivih okužb. Ljudem, ki so se izpostavili tveganju in svojih bojazni ne želijo zaupati osebnemu zdravniku, bi morali omogočiti takojšen in prost dostop do specialistov.
»Ob tem bi morali prenehati moralizirati in obsojati tvegano spolno vedenje,« opozarja žužemberška družinska zdravnica Nežka Dular, ki je prepričana, da se v spolnosti vede tvegano veliko več ljudi, kot se domneva. Predvsem pa bi se morali o spolnosti in okužbah več pogovarjati, je poudarila. Kot pravi, pride v ambulanto večina njenih pacientov, ki sumijo, da so se okužili, zaradi povsem običajnih simptomov, kot je prehlad in podobno. »Bojazen, da so se morda okužili, navržejo mimogrede že med odhodom,« razloži Dularjeva, ki o spolnosti brez dlake na jeziku pogosto povpraša tudi paciente, ki možnosti okužb ne omenijo niti ob odhodu. »Večina jih je v pogovoru zelo zadržanih,« pravi zdravnica.
Za okužbe le deset ur na teden
Po mnenju stroke bi morali v Sloveniji mrežo specialističnih ambulant za odkrivanje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb okrepiti. Lani so namreč za odkrivanje in zdravljenje teh okužb v zdravstvenih centrih in bolnišnicah skupno namenili le deset ur na teden. Ta številka se je po besedah predstojnice Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. asist. Tanje Planinšek Ručigaj letos nekoliko povečala.
»Povečati bo treba tudi število specializiranega kadra in regionalno porazdeliti dostop do ambulant, v njih pa uvesti enoten diagnostični in terapevtski pristop,« je opozorila Matičičeva. Prepričana je, da bi enoten paket testov na spolno prenosljive okužbe prinesel tudi večje upoštevanje drugih skupnih smernic, kot so enotno predpisovanje terapije, pristop do svetovanja in informiranja o preventivi.
Različni predlogi
»Stroka bo morala pripraviti celovit predlog uvedbe neposrednega dostopa do specialističnih ambulant za spolno prenosljive okužbe,« je poudarila Tanja Mate, generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo z ministrstva za zdravje, in dodala, da bo treba nekoliko spremeniti tudi zakon o zdravstvenem varstvu, kar bo dolgotrajen proces, ki bo povezan tudi s specializacijami novih strokovnjakov. Mag. Peter Požun, predsednik komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide državnega sveta Slovenije je ocenil, da bi bilo zadevo enostavneje urediti kar s podzakonskimi akti. Predstavnica zdravstvene blagajne Nina Pirnat pa meni, da je na potezi medicinska stroka, ki mora pripraviti celosten predlog za obravnavo na zdravstvenem svetu pri ministrstvu za zdravje in ZZZS.
