To potrjujejo rezultati ankete, ki smo jo izvedli med dijaki naše šole. Ti so pokazali, da je večina spolno aktivnih dijakov začela spolne odnose pri 15 letih. Skoraj polovica je imela svoj prvi spolni odnos z osebo, s katero niso imeli resnega ljubezenskega razmerja, kar kaže na postopno izgubljanje pomena spolnosti. Očitno nam ni več tako pomembno, s kom se spustimo v spolnost, ampak dejstvo, da se bomo s tem v družbi lahko pohvalili, čeprav je to popoln absurd. Konec koncev zapostavljamo prave občutke, ki bi nas morali navdajati ob najbližjem možnem stiku z ljubljeno osebo, v zameno za »položaj v družbi«. In ravno družba in mediji so tisti, ki nas z najrazličnejšimi oglasi, vedno bolj razgaljenimi zvezdniki in opolzkimi vsebinami »skrivaj« nagovarjajo k zgodnjemu spolnemu življenju, mi pa jim brezglavo sledimo. Tako spolno življenje postaja bolj zadeva družbe kot osebne čustvene zadovoljitve.
Strinjamo se, da spolnost ne bi smela biti tabu tema, a včasih ne znamo ločevati med samoumevnostjo in tabujem. Danes imamo zelo zanimivo situacijo, saj mladi seks jemljejo kot nekaj samoumevnega, a še vseeno kot tabu temo. Razlog, da je seks postal tako samoumeven, verjetno tiči tudi v velikem porastu pornografije in dostopnosti do nje. Glede na rezultate ankete pornografske vsebine gleda kar 58 odstotkov anketiranih, od teh jo 48 odstotkov gleda večkrat na teden, 15 odstotkov pa celo večkrat na dan. Da ima pornografija dobre (učenje in včasih tudi boljša pripravljenost na »akcijo«) in slabe strani, ni skrivnost, a premalokrat se zavemo, kaj za najstnike pomeni tako preprost dostop do tovrstnih vsebin. Ne le želja po čim hitrejši spolni aktivnosti, tudi način gledanja na to se spremeni. Vsi bi radi »čim hitreje«, »tako kot sem videl v filmu«, »takšnega partnerja, kot ga ima on ali ona v filmu«… Tako počasi izgubljamo stik z realno sliko ljubljenja dveh oseb. Pornografija torej s svojo surovostjo vzbuja nekakšno željo po natančno takšnem spolnem življenju, kar pa v realnem življenju vodi v razočaranje.
