Prejšnji torek je v granitni steni El Capitana, najimenitnejšem plezališču v kalifornijskem nacionalnem parku Yosemite, silovit skalni plaz ubil plezalca iz Walesa. Ob dveh popoldne, ko se je zgodil podor, je bilo v steni kakšnih 30 plezalcev. Dvaintridesetletni Andrew Foster in njegova 28-letna žena Lucy sta se pripravljala na vstop v steno, ko se je več kot dvesto metrov nad njima odlomil ogromen granitni blok. Po oceni uprave parka je skalni odlom meril v višino 40 metrov, v širino 20 metrov, debel je bil do tri metre, težak pa kakšnih 1300 ton. V naslednjih štirih urah mu je sledilo še šest manjših podorov.
Lucy Foster je povedala, da se je Andrew, izkušen plezalec, ob smrtonosni kamniti plohi vrgel nanjo in ji rešil življenje. Sam je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče, Lucy pa jo je odnesla z dvema polomljenima rebroma in predrtimi pljuči. »Andrew mi je rešil življenje. Takoj, ko je videl, kaj se dogaja, se je vrgel name in me zaščitil,« je povedala Valižanka, ki je z možem prišla v Yosemite na tritedenski izlet ob prvi obletnici njune poroke. Z Andrewom nista bila profesionalna plezalca, vendar pa nista v ničemer bolj uživala kot v skupnih gorskih dogodivščinah, o katerih sta pisala tudi blog. »Nisva ekstremna športnika, imava se preprosto za predana vikend bojevnika, ki želita navdihniti tudi druge, da gredo ven in doživijo svet narave,« sta zapisala na svoji spletni strani.
Dan pozneje se je ob pol štirih popoldne v El Capitanu zgodil še večji skalni podor od tistega, ki je bil usoden za Fosterja. V njem je bil ranjen moški, ki ga je v glavo zadela skala, ki je priletela skozi streho njegovega avtomobila. Peter Zabrok, izkušeni ameriški plezalec, je takrat s soplezalcema ravno preplezal smer Waterfall, stali so na vrhu stene El Capa. »Videl sem, kako se je več kot 700 metrov nad vznožjem od stene odkrhnil ogromen sklad granita in se kakšnih 300 metrov nižje razletel na stotisoče kosov, ki so popolnoma uničili vse, kar je bilo lepega,« je zapisal na plezalskem forumu suptertopo.com. »Stali smo na vrhu in čutili, kako se granitna tla tresejo pod nami.«
Žalostni september
Gore v septembru na sploh niso prizanašale plezalcem in planincem. 21. septembra je v Bernskih Alpah štiri gornike iz Hongkonga med plezanjem v južni steni Eigerja (3967 metrov) ujel plaz skal in snega. Enega od njih je skala zadela v glavo in ga ubila. Soplezalci so povedali, da bi lahko plaz sprožilo vojaško letalo, ki je tik pred nesrečo letelo ob gorski steni. Istega dne je v plazu v bavarskih Alpah nad Berchtesgadnom umrl 24-letni Nizozemec. Z družino je planinaril vzdolž grebena med Gotzenalmom in Wasseralmom, ko se je 40 metrov nad njimi sprožil plaz in nesrečnika odnesel 80 metrov navzdol po skalah.
Pod vrhom himalajskega osemtisočaka Manasluja (8163 metrov) je 25. septembra preminil britanski plezalec Philip Harver. Zbolel je za višinsko boleznijo in izdihnil med sestopom iz četrtega v tretji višinski tabor. V Veliki Britaniji sta se konec septembra zgodili še dve manj usodni nezgodi. Z najvišje gore Anglije, 978 metrov visokega Scafell Pika, je morala policija pomagati četverici gornikov, ki zaradi prekomerne uporabe kanabisa niso mogli več hoditi, z vrha 1085 metrov visokega Snowdona, najvišje gore Walesa, pa so morali reševati mladeniča, ki se je, zato da bi zbral denar za dementno babico, na goro povzpel le v spodnjicah, pri tem pa se je hudo podhladil.
