Od lanskega poletja lahko turni kolesarji uživajo na Slovenski turnokolesarski poti (STKP), ki obide vse pomembnejše gorske skupine in je s 1800 kilometri dolžine in 50.000 metri višinske razlike v vzponu najdaljša tovrstna pot v Evropi. Ustvarjena je za širok krog kolesarjev in tehnično ni posebej zahtevna, le mestoma je naporna. Vodi po neprometnih stranskih cestah, poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah. Razdeljena je na 41 enodnevnih etap, vodi mimo 52 planinskih koč in številnih pomembnih točk planinske, narodopisne in tehnične slovenske zgodovine. Na 111 kontrolnih točkah lahko kolesarji pritisnejo žig v poseben dnevnik Slovenske turnokolesarske poti, ki ga za 3,5 evra prodajajo pri PZS. Doslej je bilo prodanih že več kot 1400 dnevnikov.
Kolesarji se na STKP orientirajo predvsem s pomočjo sledi GPS, ki jih lahko najdejo v vodniku na spletni strani PZS. »Markirali smo približno petino poti, z usmerjevalnimi tablami smo opremili 15 odstotkov poti, označevanje trase z markacijami in tablami pa je še v polnem zagonu,« je ob prvi obletnici STKP povedal Jože Rovan, njen idejni oče in načelnik komisije za turno kolesarstvo PZS, v kateri že deset let usposabljajo turnokolesarske vodnike. »Najbolj nas veseli, da so kolesarji, ki prihajajo iz vse Slovenije in tudi tujine, pot zelo dobro sprejeli,« je še povedal Rovan. Trasa je usklajena z Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom RS za varstvo narave, več težav pa je s pridobivanjem soglasij lastnikov zemljišč in slabo odzivnostjo občin.
Slovenija iz druge perspektive
Doslej je turnokolesarsko »transverzalo« v celoti prevozilo sedem kolesarjev. Med njimi sta Pia Peršič in Andrej Martinčič, ki sta jo prekolesarila v enem zamahu. »Glede na to, da sva oba prehodila Slovensko planinsko pot, sva že doživela Slovenijo na podoben način, prav tako prek različnih obhodnic, veznih poti in pohodov, pa vendarle je Slovenska turnokolesarska pot nov vidik spoznavanja, Slovenija iz druge perspektive,« sta povedala. STKP sta prekolesarila tudi Vida Trček in Zlato Kampuš, ki sta pred kratkim prevozila podobni turi v tujini. »V svetu je verjetno ena najbolj znanih gorskih poti 4400-kilometrska Great Divide Mountain Bike Route, ki se vije od kanadskega mesta Banff do mehiške meje. Čedalje bolj poznana je tudi (delno) gorska pot Tour Aotearoa, ki je speljana prek obeh otokov Nove Zelandije. Slovenska turnokolesarska pot je v primerjavi z obema svetovno znanima potema sicer krajša, zaenkrat še nepoznana, vendar vsaj enako zahtevna in dobro podprta s potrebnimi infrastrukturnimi informacijami. Prepričala sva se, da se naravne lepote v tujini težko primerjajo z našimi. Res so nekateri deli poti v tujini drugačni (nekaj deset kilometrov dolge mivkaste plaže, tropski gozd, kiviji, losi, grizliji…), vendar ne presegajo nepozabne lepote kolesarjenja po bovških hribih, Koroškem ali zgodovinskem Piranu,« sta zapisala v svojem poročilu.
Prejšnjo soboto so na jesenski turi komisije za turno kolesarstvo PZS iz Grahovš do planine Konjščica in Doma pod Storžičem – udeležilo se je je 65 turnih kolesarjev iz vse Slovenije – prvim kolesarjem, ki so prevozili STKP, podelili značke.
