Ob koncu poletja so se v študentskem domu Akademski kolegij, ki zaseda del Plečnikovega Baragovega semenišča ob Vilharjevi cesti, srečali nekdanji in sedanji stanovalci in stanovalke. Študente in študentke, ki zadnja leta krojijo utrip v tem študentskem domu, je s svojim obiskom presenetila skupina kolegijašev, ki so v tako imenovanem Akademcu bivali pred približno dvajsetimi leti. In tako kot je fante in dekleta presenetil njihov prihod, je njih presenetilo stanje znotraj zidov polkrožne stavbe. »Vse je tako, kot je bilo!« so se smejali, ko so se sprehodili do sob, v katerih so preživeli svoje študentske dni.

Stavba, ki je kot delo arhitekta Jožeta Plečnika zaščitena kot kulturni spomenik državnega pomena, je v zadnjih desetletjih doživela le minimalne spremembe. Nujno obnovo je do nedavnega zaviral četrt stoletja trajajoči denacionalizacijski postopek, v katerem je Nadškofija Ljubljana zahtevala vračilo Baragovega semenišča. Ministrstvo za kulturo je šele letos sprejelo odločitev, da vlagateljica sploh ni denacionalizacijska upravičenka, ki lahko vračilo zahteva. Nadškofija Ljubljana se je na to odločitev pritožila, a tudi upravno sodišče je zavzelo enako stališče kot ministrstvo in julija se je 25-letna kalvarija končno sklenila.

Kaj to pravzaprav pomeni za nedokončan Plečnikov polkrog? Zdaj se morata najprej ljubljanska mestna občina in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport dogovoriti o lastništvu 11.000 kvadratnih metrov stavbe in urediti zapis v zemljiški knjigi. Nobena stran doslej ni prav veliko vlagala v zaščiten objekt iz leta 1954, opravljali so bolj ko ne samo nujno vzdrževanje, saj bi bil lahko razplet denacionalizacijskega postopka tudi drugačen. Vseeno pa navdušenje nad obnovo ni obojestransko.

Medtem ko v občinskih zavodih Pionirski dom in Slovensko mladinsko gledališče že kličejo k dokončanju stavbe in celoviti ureditvi med Gospodarskim razstaviščem in parkom Navje, z druge strani ni slišati nič. Bo v prihodnosti v Baragovem semenišču sploh še prostor za študente in študentke?

Pogovori še niso stekli

»Naša vizija za dom Akademski kolegij je enaka kot velja za preostale naše domove, in sicer, da ga uredimo in vzdržujemo v skladu s sodobnimi standardi študentskega bivanja, ob upoštevanju, da gre za objekt, ki je del slovenske arhitekturne in kulturne dediščine,« odgovarjajo v zavodu Študentski dom Ljubljana, ki upravlja študentske nastanitve. Dodajajo, da je na potezi ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, ki mora pripraviti predlog prenove doma, vendar pogovori med predstavniki zavoda in ministrstva še niso stekli. Medtem ko v Rožni dolini vseljujejo novo generacijo študentov in študentk, so nas po odgovor na vprašanje, kdaj bi lahko začeli prva obnovitvena dela kolegija, napotili na višjo instanco. Na ministrstvu pa so nas na hitro odpravili z odgovorom, da niso prejeli nobene vloge za sofinanciranje obnove študentskega doma Akademski kolegij in pripisali: »V zvezi s tem v zadnjih letih ni bilo nobenega sestanka predstavnikov Študentskega doma Ljubljana in ministrstva, zato tudi v proračunu za ta namen ni predvidenih sredstev«.

V kleti šest stanovanj

Že nekaj časa na delu stavbe, ki ga uporabljajo študenti in študentke, visijo obvestila, da omet odpada, kar lepo kaže, kako dotrajana je že stavba in kakšno je zanimanje države zanjo. »Fasada se je sanirala na mestih odstopanja, kjer je predstavljala potencialno nevarnost za mimoidoče,« pojasnjujejo v Študentskem domu Ljubljana, ki je pred leti na zahtevo požarne inšpekcije obnovil vsaj električne napeljave. V zadnjih dveh letih so zaradi nezanimanja študentov za najstarejši dom oziroma zaradi njihovega zanimanja za bivanje v samskih sobah predvsem povečali fond enoposteljnih sob, ki zdaj obsega 95 sob.

Za Akademski kolegij se po njihovi razlagi odločajo praviloma študentje, ki jim je pomembna lokacija, in študentje, ki si ne morejo privoščiti dražje oblike bivanja. Poleg njih pa v kletnih prostorih doma bivajo še njihovi zaposleni oziroma nekdanji zaposleni s svojimi družinskimi člani. V zavodu pravijo, da imajo stanovanjsko pravico bivati v šestih stanovanjih, dokler jim ta ne poteče.