Višji sodniki so zvišali kazen 30-letnemu Trboveljčanu Asmirju Sulejmanoviću zaradi uboja Branimirja Bajdeta lanskega julija: skupno bo moral v zaporu ostati 16 let in dva meseca. Marca je na ljubljanskem okrožnem sodišču dobil 14 let in sedem mesecev, a se je tožilstvo na takšno odločitev pritožilo. Pritožila se je sicer tudi zagovornica Irena Ferme, a ni uspela. »Sodba višjega sodišča je povsem brez argumentov in pomeni odmik od uveljavljenih pravnih standardov, seveda v škodo obsojenca,« je povedala za Dnevnik in dodala, da se bo obrnila še na vrhovno sodišče in vložila zahtevo za varstvo zakonitosti.
Obramba: Bila je nesreča
Sulejmanovića so spoznali za krivega, da je 20. julija lani na Ključevici pod Kumom 63-letnega Bajdeta, ki mu je večkrat v zameno za denar pomagal pri spravilu lesa, nalašč povozil s traktorjem. Potem mu je na nogo privezal verigo, ga s traktorjem odvlekel do roba gozda in odvrgel v globel. Z Bajdetovim traktorjem se je nato odpeljal do Radeč, kjer je parkiral, nato pa poklical taksi, da ga je odpeljal v Celje. Taksistu je dejal, da gre »na kurbe« in da je »do zdaj delal, zdaj pa bo užival«. Spraševal ga je tudi, koliko stane vožnja do Bosne, in, kot so menili sodniki, očitno razmišljal o begu, da bi se izognil kazni. Ženi je po telefonu povedal, da je naredil nekaj groznega, ko je prišel domov, mu je takoj oprala oblačila, naročila, naj se znebi škornjev, oba sta tudi zamenjala telefonski številki.
Obtoženi je vseskozi trdil, da je Bajdeta povozil ponesreči. Menda sta se sprla, nato je sedel na traktor, da bi šel v gozd po les. Pritisnil je na plin, takrat pa je pred vozilom nenadoma zagledal senco in zaslišal pok. Nesreča ga je spravila v obup, zato je šel v hišo in se napil. Policije ni poklical, ker je bil že večkrat obsojen in v svojem okolju veljal za dežurnega krivca, je tako na okrožnem kot na višjem sodišču opozarjala Fermetova. »Izvedenec za preiskave prometnih nezgod Vekoslav Kamnikar ni znal pojasniti, kako se je Bajde znašel pod kolesi traktorja. Izrecno je tudi rekel, da če se človek najde pod kolesi tega vozila, ni več kaj storiti. Torej ni mogoče govoriti o naklepnem kaznivem dejanju, pač pa o nesreči,« je Fermetova navajala v pritožbi na prvostopenjsko sodbo.
Ni šlo za denar
Skozi ves postopek se je trudila dokazati, da Sulejmanović ni imel nobenega motiva za uboj, kajti Bajde je bil zanj in njegovo družino vir zaslužka – z ubojem bi si torej naredil samo škodo. V nasprotju z mnenjem sodnikov je menila, da mu ni mogoče dokazati niti kaznivega dejanja odvzema motornega vozila, češ da se je že prej pogosto vozil z Bajdetovim traktorjem, in to z njegovim dovoljenjem. Da tega po njegovi smrti ne bi smel narediti, ni razmišljal, je menila odvetnica. Po njenem mnenju je edino, kar bi mu lahko očitali, kaznivo dejanje skrunitve trupla. Da je torej z Bajdetom grozljivo ravnal, ko je že umrl.
Toda tako pri okrožnih kot pri višjih sodnikih je zagovornica naletela na gluha ušesa. Bolj so prisluhnili argumentom tožilke Katjuše Čeferin. Ne sicer tistim, s katerimi je hotela doseči obsodbo zaradi umora iz koristoljubja (in ne uboja) – motiv naj bi bil denar, ki naj bi ga Bajde tisti dan dobil od prodaje lesa (Bajdetu naj bi po smrti iz denarnice vzel najmanj 250 evrov). Za umor je zahtevala najvišjo, 30-letno zaporno kazen. Z umorom iz koristoljubja se sodniki sicer niso strinjali, so pa menili, da so Sulejmanoviću okrožni sodniki za uboj odmerili prenizko kazen. Čeferinova je za primer, da ostane pri tem kaznivem dejanju, predlagala enotno kazen 16 let in dva meseca zapora. Takšno kazen so mu tudi izrekli, s čimer je sodba postala pravnomočna.
