Slovenija ima eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših (od 55 do 64 let) v EU. Leta 2015 je ta dosegla slabih 37 odstotkov (pri moških 42,6 in pri ženskah 30,5 odstotka), kar jo uvršča močno pod povprečje EU, ki znaša 53 odstotkov.
»Ne vem, zakaj imamo v družbi tako negativen in stereotipen odnos do starejših zaposlenih, razen morda neizkušenosti – mladi, hitro uspeli vodje ali podjetniki pri 30 ali 35 letih seveda ne morejo prav razumeti ali ceniti izkušenj, znanja in predanosti zaposlenih, starih več kot 45 ali celo več kot 50 let,« razmišlja Marko Podgornik, direktor podjetja Mikro+Polo, ki je med drugim nedavno zaposlilo 57-letnico, povprečna starost v podjetju pa je 42 let.
»Prednosti starejših zaposlenih se kažejo predvsem pri zvestobi in predanosti podjetju, pri manj izostankih z delovnega mesta, kar je v nasprotju s stereotipom, ki trdi ravno nasprotno. Delovna etika starejših je pogosto na višji ravni kot pri mlajših, enako pripadnost podjetju. Njihove izkušnje pripomorejo k boljšim in pretehtanim odločitvam – v nasprotju z mladostno zaletavostjo, lahko so odlični mentorji mlajšim, manj izkušenim sodelavkam in sodelavcem. V okolju, kjer so te prednosti prepoznane in cenjene, lahko dobesedno vzcvetijo,« poudarja Podgornik. »Seveda včasih potrebujejo pomoč, predvsem pri obvladovanju tehnologije, kjer pride v poštev pri nas še premalo znano obratno mentorstvo – ko mlajši sodelavci pomagajo starejšim denimo pri uporabi informacijsko-komunikacijskih sistemov. Tukaj potem že lahko govorimo o medgeneracijskem sodelovanju.«
Nešteto stereotipov
Stereotipi o starejših, ki najbolj ovirajo družbo, so po mnenju Podgornika, da so starejši šibkejši in bolj šibkega zdravja, manj motivirani za delo, manj energični, manj produktivni, manj aktivni, manj ambiciozni, manj kreativni, manj sposobni ter manj prilagodljivi. Večina stereotipov o starejših delavcih je povezana z njihovo domnevno nižjo učinkovitostjo, slabšimi sposobnostmi učenja in odporom do sprememb. »Starejši naj bi imeli nižje kognitivne sposobnosti in bili manj motivirani ter manj produktivni kot mlajši zaposleni, če povzamem ugotovitve dr. Simone Šarotar Žižek in mag. Žive Veingerl Čič. Čeprav so med starejšimi zaposlenimi seveda tudi takšni, tovrstnih ocen še zdaleč ne moremo posplošiti,« poudarja Podgornik.
»Obstaja tudi stereotip, da so starejši zaposleni dražji, ker imajo višje plače, hočejo več koristi in so bližje upokojitvi. Ta je pri delodajalcih zelo pogost in tudi razlog, da se težko odločajo za zaposlitev starejšega delavca ali delavke. Na drugi strani se veliko premalo izkoriščajo možnosti drugih oblik zaposlovanja, denimo zaposlitev za krajši delovni čas. Nekatere raziskave so namreč pokazale, da so zaposleni, starejši 45 let, najbolj produktivni, če delajo 25 ur na teden. V smer skrajšanja delovnega časa gredo denimo na Švedskem in za zdaj so rezultati dobri. Poznam tudi primer ameriškega zasebnega delodajalca, ki je vsem zaposlenim skrajšal delovni čas na pet ur na dan ob enakih plačah in produktivnost je eksplodirala.«
Podpora podjetjem
Da bi v podjetju spremenili odnos do starejših sodelavcev in uvedli ukrepe, da ostajajo dlje v delovnem razmerju, je država zagnala projekt Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile ASI. Projekt, katerega nosilec je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, je stekel marca letos, ciljna skupina, ki jo nagovarjajo, pa so zaposleni, starejši od 45 let. Za vsakega zaposlenega, ki se bo odločil za dodatno izobraževanje, bo podjetje lahko dobilo 1800 evrov.
Marsikdo ob tem pomisli, da gre za državno podporo zaposlenim, ki so na vrhuncu svoje fizične in intelektualne moči in še »premladi« za tovrstne ukrepe, a prav Zlata nit je nedavno pokazala, da osebni razvoj drastično upade že pri zaposlenih, starih 41 let. Kar je zelo skrb zbujajoče, saj bi morali biti zaposleni sposobni slediti zahtevam, ki jih pred podjetja in družbo kot celoto postavljata industrijska revolucija in doba inovativnosti. Poleg tega je pred njimi še vsaj 20 let delovne dobe.
September je bil tako v znamenju delavnic Zavzeti ASI, kjer so strokovnjaki po različnih slovenskih mestih seznanjali menedžerje in kadrovike o nujnosti vseživljenjskega izobraževanja, medgeneracijskega povezovanja in prepoznavanja specifik različnih generacij, oktobra pa bo za podjetja na voljo katalog ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih. Izšlo bo tudi prvo javno povabilo za podjetja za podporo pri oblikovanju in uveljavljanju strategij in načrtov ukrepov za upravljanje starejših zaposlenih in krepitev njihovih kompetenc.
»Pomembno je, da podjetja imajo strategijo menedžmenta starosti, da jo imajo zapisano in tako ves čas pred očmi. Je nujen del kadrovske strategije,« poudarja mag. Jelica Lazarevič Lajovic iz Iskratela. »Starati se začneš tedaj, ko ti zmanjka zagona. Podjetja in posamezniki morajo to pravočasno prepoznati in ukrepati. Sicer pa vlaganje v starejše zaposlene sploh ni več stvar odločitve, je nuja. Saj so generacije mladih vsako leto manjše in kadrovskega priliva ne bo,« opozarja kadrovske direktorica kadrovske in pravne službe v Iskratelu.
V prvem javnem povabilu želijo podpreti 350 podjetij. Do leta 2022, kolikor traja projekt, bodo objavili še dva razpisa. Skupno je na voljo 29,9 milijona evrov. Cilj ASI je do leta 2022 vključiti 12.500 starejših zaposlenih v programe usposabljanja, ki bo krepilo kompetence starejših zaposlenih in pripomoglo k razvoju njihove kariere, ob tem pa sofinancirati pripravo strategij in načrtov ukrepov okvirno tisoč podjetjem.
